O vitaminu B govorimo v množini kot o »B-vitaminskem kompleksu«, ker ga sestavlja osem vitaminov. Če jemo zdravo in uravnoteženo, bi morali dobiti dovolj vitaminov B iz hrane, vendar je za nekatere skupine ljudi večje tveganje, da ga dobijo premalo. Mednje spadajo tudi starejši od 50 let.

Vsak izmed osmih vitaminov B-kompleksa (B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12) ima določeno nalogo, ki je pomembna za dobro delovanje telesa, zato potrebujemo vse:

• B1 za presnovo in energijo v vseh telesnih celicah,

Rogla vabi z neokrnjeno naravo in raznoliko turistično ponudbo vse člane družine, od najmlajših do najstarejših. To jesen je bogatejša še za doživljajsko pot, ki sprehajalce popelje visoko med krošnje, od koder se odpirajo razgledi, kot jih vidijo ptice.   

Najvišja točka poti, ki je dolga 1.043 m, je lesen razgledni stolp. Obiskovalec se po njem spiralno dviga do višine 37 m, ob tem pa se odpirajo osupljivi 360-stopinjski pogledi. Ob lepem vremenu se vidi od Triglava do Učke, od Snežnika do Panonske nižine. Okoli stolpa se 20 m nad gozdnimi tlemi   krožna pot pne ravno med šumečimi vrhovi smrek. Na poti so adrenalinske postaje, kot je strašno navidezno brezno, ki je seveda popolnoma varno. Doživetje narave ima tudi poučno plat, saj se ob poti vrstijo panoji, ki zanimivo pripovedujejo o kamninah...

Z VNUKI

Skupne ure z vnukom so za stare starše dragocene in želimo si, da bi bile dragocene tudi zanj in bi se jih veselil. Kaj storiti, ko opazimo, da se vnuk v naši družbi dolgočasi?

Pomembno je, da se zavedamo, da dolgčas sam po sebi ni nič slabega. Gre le za premor, ko je ena dejavnost zaključena in iščemo, kaj bi lahko počeli od tu naprej. Vmesni čas umirjanja potrebujemo, da se odženemo v nekaj novega, kar nas spet zaposli in prevzame. To velja za odrasle kot tudi za otroke. Otrok je v vsakdanjem hitrem ritmu življenja vajen, da sledi tistemu, kar mu določijo starši, ko pa pri starih starših ta pritisk nenadoma poneha, ne ve, kaj bi, in se začne dolgočasiti. Toda ta dolgčas je dragocen, ker z njim vnuk dobi priložnost, da razišče, kaj bi rad počel.

 V zrelih letih postane koža bolj suha, po poletju pa je še bolj izsušena zaradi sonca, vročine in pogostejšega umivanja. Videti je starejša in prisoten je občutek neprijetnega zategovanja. Čas je, da koži priskočimo na pomoč, najbolje s tistim, kar ponuja narava. 

Suha koža z leti najbolj prizadene ženske, a tudi moške. Stopnjuje se zaradi normalnih telesnih sprememb, ki povzročajo, da koža vsebuje manj maščob in vlage, kar jo naredi manj odporno proti zunanjim dejavnikom. Sonce in vročina jo zato izsušujeta bolj kot v mlajših letih. Vzrok za »tanjšo« kožo so hormonske spremembe, stanje pa še poslabšajo nekatera zdravila. 
Za bolj zdravo kožo, ki bo zato postala tudi lepša in bolj mladostna, je potrebno dvojno vlaženje kože: od znotraj in od zunaj. Pomoč koži »od znotraj« je najmanj tako pomembna kot zunanja nega, saj sicer dobrodejen učinek nege ne more biti dolgotrajen.

 Starejše generacije, ki še pomnijo čase pomanjkanja ter slabe preskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, iz lastne izkušnje vedo, kako slabo vpliva pomanjkanje vitaminov na zdravje, počutje in videz. Vitamini so za zdravje in dobro delovanje organizma nujni.

V starejših letih, ko se spremenijo potrebe zaradi normalnega delovanja starejšega organizma, ko pogosteje uživamo zdravila in imamo več dolgotrajnih zdravstvenih tegob, je modro biti pozoren, ali zaužijemo dovolj vitaminov. Slabše splošno počutje, telesno in duševno, utrujenost, nezbranost, pomanjkanje pozornosti, upad kognitivnih sposobnosti, slabši vid, krhki nohti in lomljivi lasje, raskava koža, vnete oči, razpokani kotički ust, pogoste okužbe, neodpornost proti boleznim... so lahko opozorila, da zaužijemo premalo določenih vitaminov.

V času vročine in potenja je dezodorant zelo dobrodošel, a kaj, ko marsikateri vsebuje snovi, ki bi se jim raje izognili. Naredite ga sami, in sicer iz domačih in telesu zagotovo neškodljivih sestavin. Navdušil vas bo!   

Potenje je naravni proces hlajenja telesa. Moteče je le dvoje: vlažne lise na oblačilih in neprijeten vonj potu, ki se razvije zaradi delovanja bakterij na koži. Zadnje preprečimo, če po prhanju kožo pod pazduhami obrišemo s kosmom vate, namočenim v mešanico vode in jabolčnega kisa v razmerju 4 : 1. Nato lahko uporabimo dezodorant, ki ga prav tako naredimo iz naravnih sestavin. Pripravimo ga lahko v dveh oblikah: kot tekočino, ki jo nalijemo v pršilko, ali kot mazilo, ki ga hranimo v lončku. V obeh primerih je najbolje, da izberemo stekleno embalažo, ker se tako vsebina najbolje ohrani in zaradi varstva okolja, saj je prav, da se uporabi plastike izogibamo. Potnim madežem na oblačilih pa se izognemo, če na kožo pod pazduhami in v kožne gube nanesemo otroški puder, ki vpije pot in pomirja razdraženo kožo. Pomaga tudi, če nosimo široka, lahka in zračna oblačila iz naravnih materialov.

Salzburg, po naše Solnograd, je tesno povezan z Wolfgangom Amadeusom Mozartom, ki je tu preživljal otroštvo in stopil na glasbeno pot. Vendar najslavnejši član družine Mozart ni edini, ki žanje občudovanje ljubiteljev glasbe. Letos se je Salzburg poklonil njegovemu očetu Johannu Georgu Leopoldu, možu, v katerem korenini sinov uspeh.

 Leopolda Mozarta se je predvsem po zaslugi filma Amadeus prijel nezaslužen sloves tiranskega in manipulativnega očeta čudežno nadarjenega sina. V čisto drugačni luči pa njegovo življenje, delo in osebnost osvetljuje razstava, ki so jo v Salzburgu odprli ob 300. obletnici njegovega rojstva. Razstava Leopold Mozart (1719–1787): Glasbenik – menedžer – človek razkriva violinista, plesnega mojstra, skladatelja, zelo uspešnega glasbenega pedagoga, odličnega dopisovalca z dobrimi zvezami po vsej Evropi, prostozidarja, razsvetljenca, zbiralca lepih predmetov, ljubitelja različnih zvrsti umetnosti, še zlasti gledališča, in tudi skrbnega očeta ter najboljšega menedžerja glasbeno nadarjenega sina.

Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.