O ustvarjanju, glasbi, življenju ...
Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije, je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in izviren avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo od rocka do jazza, preizkušal se je celo v rapu, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.
Navadni vratič je vsestransko uporaben
Vratič je zelo cenjeno zelišče v ljudskem zdravilstvu. Na domačem vrtu je najbolj uporaben kot naravno škropivo, ki deluje proti škodljivcem. Cvetove najpogosteje nabiramo v poletnem času. Brez težav raste na vsakem vrtu, razmnožujemo ga zelo enostavno. V kuhinji izboljša okuse jedem, poskrbi tudi za nego kože v naravni kozmetiki.
Prevrelka, brozga in čaj iz vratiča delujejo insekticidno in zatirajo večino žuželk. Čaj iz vratiča pripravimo tako, da pest zeli prelijemo z litrom vode in dodamo malo soli. Pripravek ohladimo in ne redčimo z vodo ter škropimo po rastlinah. Brozga, ki je pomešana s presličnim čajem in dodatkom jedilne soli, zaščiti paradižnik pred pegavostjo, rastline pa tudi pred rjo in plesnimi.
Tam, kjer rastejo najlepše divje orhideje
Z dobro voljo naokrog
Ali imate radi tropske orhideje? Ste vedeli, da njihove sorodnice rastejo tudi na naših tleh? Resda so precej manjše, ampak med njimi so prave krasotice. Toda občudujemo jih lahko le v naravi, ker so zaščitene. Sredi maja, ko so se divje orhideje ali kukavičevke najbolj razcvetele, so v Krajinskem parku Lahinja vabili na voden ogled po parku.
Ob dnevu krajinskih parkov so pripravili več dogodkov, da bi opozorili, kaj vse lahko vidijo obiskovalci. Krajinski park Lahinja je v osrčju Bele krajine in spada med manjše parke pri nas. Obsega le 2,6 kvadratnega kilometra, vendar je med biotsko najraznovrstnejšimi območji, zato je vključen tudi v Naturo 2000. Njegova glavna značilnost je izrazit kontrast med suhim kraškim površjem in močvirnim svetom, kar je redkost v Beli krajini. Suhi travniki slabše kakovosti in z malo zemlje so zelo pomembni za obstoj več vrst orhidej.
Potepanje z babico malo drugače
Z dobro voljo naokrog
V današnjem času je težko najti dejavnost, ki bi otroke zanimala bolj kot telefoni in internet; toda če jih popeljemo v naravo, hitro odkrijejo marsikaj zanimivega in celo vznemirljivega. »Potepanja z babico«, ki si jih lahko ogledamo na YouTubu, to potrjujejo.
Stari starši, pri katerih vnuki pogosto preživljajo proste dni, se sprašujejo, zakaj so otroci nenehno na telefonu, prijateljem tipkajo sporočila, namesto da bi se z njimi v živo pogovarjali. »Otroci po spletu raziskujejo čudesa sveta, ne poznajo pa »čudes«, ki so tako rekoč pred njihovim pragom,« razmišlja Marjanca T. Antić, ki je po poklicu vzgojiteljica, dolgo pa je delala tudi v turizmu. Zdaj s svojimi vnuki, starimi deset, osem, šest in štiri leta, združuje ti dve področji.
-
IZ KOŠKA ROČNIH DEL
Nagelj je še vedno priljubljen motiv za vezenje s križci. Vzorci nageljnov nas povsem prevzamejo, saj so vezeni le v eni barvi – žlahtni temno rdeči.
Z nageljni okrasimo vogale prtičkov. Sestavljeni v sredinski vzorec so čudovit okras na velikem namiznem prtu, bordura s ponavljajočimi se motivi nageljnov oplemeniti namizni tekač, zaveso …
Motive nageljnov vezemo 1,5 do 2 cm od robov s tremi nitmi deljive prejice čez 2 x 2 niti na blagu, na katerem lahko štejemo niti. Preden se lotimo vezenja, moramo najprej prešteti križce na vzorčni risbi, nato pa še niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec in kam ga lahko umestimo.
Lepotilni pripomoček iz rimskih časov
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
V Miklavžu na Dravskem polju je bilo rimsko gomilno grobišče odkrito jugovzhodno od naselja v gozdu severno od ceste Maribor–Ptuj. Gomile je prvi omenil Alfonz Müllner leta 1873, kasneje v letih 1901 in 1902 pa je Franz Ferk poročal o 16 gomilah, od katerih so danes ohranjene le še tri.
Do raziskovanja ene izmed gomil je prišlo leta 1961, potem ko so domačini z nje začeli odvažati zemljo za gradnjo gasilskega doma. Pri tem so naleteli na grob, obdan s ploščami, o čemer je bil obveščen muzejski arheolog Stanko Pahič. V sredini gomile nameščena grobnica je sestavljena iz pokonci postavljenih kamnitih plošč, podprtih z dvema kamnitima stebričema, s ploščami je tudi pokrita, tla pa so iz prodnikov, prelitih s tanko plastjo malte. Na tla grobnice so bili položeni predmeti in nasuta je bila plast pepela, pomešanega z žganino iz grmade. Med najdbami sta dve stekleni žari z ostanki sežganih kosti, vrsta drugih steklenih posod, sigilatna skodela, bronasto okovje pasu s pasno spono, škatlica za ličila z medaljonom, fibula, bronast novec in drugo. Najdbe kažejo, da je bila v grobu pokopana premožna ženska v času prehoda iz 1. v 2. stoletje.
-
Dobre stare viže
V Kostelu ob reki Kolpi so konec prejšnjega stoletja ljudje menili, da bi bilo prav, da oživijo bogato kulturno-etnološko dediščino njihovih prednikov, ki so bili odlični pevci in muzikanti, skratka veseljaki.
Tako so leta 1987 ustanovili kulturno društvo Kostel, v katerem so delovali pevski zbor ter dramska in folklorna skupina. Folklorno skupino je v začetku z diatonično harmoniko spremljal Martin Marinč, kmalu pa so se mu pridružili še štirje domači fantje in eno dekle iz Škofje Loke. Igrali so na tambure in navadno harmoniko, glasbila, ki so bila v njihovih krajih priljubljena že v preteklosti. Kar nekaj let so se družili in s plesalci nastopali na najrazličnejših prireditvah. Potem pa so kot tamburaši stopili na samostojno glasbeno pot in od leta 1995 jih poznamo pod imenom Prifarski muzikanti.
-
Utrinki iz kulturne ponudbe nekaterih poletnih festivalov
34. mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba SlovenijeV Ustanovi Imago Sloveniae – Podoba Slovenije že 34. leto zapored kot nevladna in neprofitna organizacija pripravljajo brezplačno dostopne kulturne dogodke na visoki ravni po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. To jim uspeva s trdim delom, ker donatorje in sponzorje pridobivajo sami, dobro sodelujejo s tujimi ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili raznolik glasbeni izbor od klasike in predstavitve mladih talentov do jazza in etno glasbe.
-
Z MOJEGA OKNA
Muha je brenčala tako zoprno okoli njegovih ušes, da je moral odpreti oči. Vse ga je bolelo, kot bi padel po stopnicah, in tudi muhe ni bilo nikjer. Brenčalo je v njegovi glavi in mučno je bilo ugotavljati, kateri dan je in kje sploh je. Soba je bila tuja, postelja poleg njegove je bila prazna in praznina je bila tudi v njem. Šele kovček pred posteljo ga je spomnil, da je vendar na dopustu na morju.
Seveda, tako je Zora želela vsako leto. On sam ni maral ne dopustov ne morja: zgodaj zjutraj tek ob obali, zajtrk, odhod na plažo in poležavanje na brisači, razgrnjeni po vročem betonu. No, ta del mu je bil všeč, saj je, medtem ko je Zora lepo namazana s sončnimi kremami počivala, lahko on sam skočil do kioska po časopis – in mimogrede pogledal še v bife, ali je kaj novega. Ko se je vrnil k njej, je šla v vodo in tudi to je bilo dobro, Zora je rada dolgo in daleč plavala, on pa ne, in ko jo je čakal na obali, je lahko stopil do prodajalca sadja na začetku plaže – in tudi ta pot je vodila mimo bifeja.
Zdaj je čas, da kaj popravimo in prenovimo
Prosti časjulij '22Ljudje Starejši Dom
Morda imamo poleti več časa, dnevi so daljši in vreme stabilnejše in suho, da lahko preverimo, ali je v stanovanju ali hiši treba kaj zamenjati, ali je treba kaj popraviti, odstraniti, prebeliti. Ob takih dejanjih pride na vrsto tudi večje pospravljanje in pri tem kakšno stvar tudi zavržemo. Tako bomo morda pridobili tudi nekaj prostora.
Poletje pa je tudi čas, ko lahko marsikatero večjo stvar v stanovanju popravimo, pokličemo obrtnike ali serviserje. Ker ni kurilne sezone, lahko očistimo radiatorje (ponovno jih očistimo tudi pred začetkom kurilne sezone), preverimo ali zamenjamo ventile, morda zamenjamo tudi kakšen radiator z novim. Če radiatorje snamemo, sta lahko na vrsti tudi temeljito beljenje sten in brušenje parketa. Če bi radi poleti menjali ves ogrevalni sistem, pa o tem ne razmišljamo šele v začetku julija, ampak se lotimo načrtovanja pol leta prej.
