-
Aprilski sneg na češnjevih cvetovih je bil res dober izziv za mlade fotografe, ki so se navduševali tudi nad pobeljeno trato. Hitro so naredili aprilske snežene može in obenem z njimi ovekovečili povešene glavice narcis pod težo snega. Fotografije so poslali tudi babicam, te pa bi raje videle, da bi bila pomlad brez ledenih presenečenj. Koliko cvetov je propadlo v tem muhastem aprilu, bomo videli šele, ko bomo na mraz in sneg že pozabili. Prav gotovo pa si mestni človek še zamisliti ne more, kako trpi pridelovalec hrane, ko ga udari vreme, na katero nima vpliva. Kot recimo ena epidemija udari ljudi, ki na to nimajo nobenega vpliva.
Leptospiroza ali mišja mrzlica
Spomladi, ko se začenjajo vrtna in njivska opravila, urejanje okolice hiš in vrtnih ut, se v veterinarskih ambulantah večkrat srečujemo s primeri mišje mrzlice. Sploh v zadnjih letih, ko so zime zelo mile, z nizkimi temperaturami in slabo zasnežene, vedno več glodavcev preživi zime, ti pa so naravni rezervoar te bolezni.
Mišja mrzlica, ki jo strokovno imenujemo leptospiroza, je bakterijska bolezen, ki jo največkrat povzročata bakteriji Leptospire icterohaemorragiae (podgane) in Leptospire canicole (psi). Sta tudi najbolj nevarni, saj se z njima lahko okužimo tudi ljudje. Sicer je leptospir več vrst, le da so veliko manj nevarne. Okužbe se pojavljajo na različnih geografskih območjih, včasih je njihov izvor drugačen, predvsem velik rezervoar bolezni predstavljajo poplavljena območja.
-
Letošnje leto je za vrtnarjenje nekaj posebnega. Kar naprej se dogaja nekaj, kar nam onemogoča vrtnariti tako, da bi uživali v bogatem pridelku. Topli zadnji zimski dnevi so pognali rast, nato pa je zmrzal naredila svoje. Delo na vrtu je zastalo in tisti, ki so neučakano sadili krompir, bodo verjetno potegnili kratko.
V prejšnji številki smo pisali, kako se obraniti pred pozebo ali kako vsaj zmanjšati njen vpliv na rastline. Tisti, ki so pravočasno ukrepali, se jim je skrb obrestovala. Škodo so zmanjšali. Problem pa nastane v nadaljnji rasti. Pozeble rastline namreč še kar nekaj časa potrebujejo našo pomoč. Vpliv nizkih temperatur se ne kaže samo v odpadajočih porjavelih cvetovih, temveč tudi v rasti, ki pojenja. Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo v prihodnje.
-
Izkoristite spomladansko vreme in se odpravite na pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije, seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
- Na Šišenski hrib (429 m) se lahko odpravite v soboto, 15. maja 2021. Zbirno mesto je ob 8. uri pri Koseškem bajerju. Zmerne hoje bo za približno dve uri in pol.
- V soboto, 22. maja 2021 pa se lahko povzpnete na Slavnik (1028 m). Zbirno mesto je ob 6. uri na železniški postaji v Ljubljani, od koder se boste z vlakom zapeljali do postaje Hrpelje-Kozina. Zmerne hoje bo za štiri do pet ur.
-
K spomladanskemu vzdušju pritiče tudi kakšen nov, svež kos oblačila v vaši omari. Ker čas, v katerem smo se znašli, ni naklonjen zapravljanju, bomo vse, kar je v omari, skrbno pregledali in preverili, ali nam velikost in model še ustrezata.
Postava se z leti preoblikuje in marsikatero oblačilo nam zato ne ustreza več. Le tunika se najlažje prilagodi vsaki postavi. Prepričana sem, da jo ima vsaka od vas že v omari. Prikaz letošnjih modnih barv, ki jih vsako leto pripravi Pantone Color Institute, vam bo olajšal izbiro. Izberite tisto, ki vam je najbolj všeč oziroma pristaja vaši polti, barvi oči in las.
-
Barvni inštitut Pantone je za letošnji modni trend izbral rumeno barvo, ki bo zagotovo opazna na številnih področjih. Pridružujejo se ji še drugi odtenki iz narave. Zemeljski odtenki, barve listja, morja, kremno bela in siva kar kličejo po kombiniranju z rumeno cvetočimi cvetlicami. V rumeni barvi lahko posadite cvetlične lonce, viseče košare in cvetlične gredice.
Pred začetkom sajenja se moramo odločiti, kako bogato zasaditev želimo imeti. Vrtnarji poznamo namreč dve osnovni načeli sajenja. Pri aranžmajski ali dekorativni zasaditvi uporabimo rastline, ki jih na gosto sadimo drugo ob drugi, da dosežemo takojšen učinek. To nam pride prav, kadar želimo olepšati teraso ali okrasni vrt zaradi bližnjega dogodka, kot sta poroka ali praznovanje.
-
Dobre stare viže
»Ko se je rojevala samostojna slovenska država, se mi je utrnila primerjava med Slovenijo in orglicami. Oboje je majhno, sposobno, a tudi zapostavljeno. Zbral sem sodelavce in rodil se je mednarodni festivali z naslovom (ah), TE ORGLICE. Odziv je bil dober in spomnim se, da so na prvem srečanju štirje orgličarji povedali, da so se igranja naučili na paši. Večinoma so igrali ljudske viže, nekateri pa so segli tudi na druga področja,« pove na začetku Stane Peček.
-
Stari časi so očitno res minili, je stisnilo Mojco, ko je odložila slušalko. Težko je govoriti z ostarelo mamo, ko je telefonska slušalka že toliko časa edina vez. Korona pa se kar kotali in mutira in seje negotovost med ljudi.
»Boš prišla za praznike?«
»Ne vem, mama, bom, če bo le mogoče! Mogoče se bo kaj popravilo ...«
Pa se ni. Ne samo britanska, še afriška in brazilska in ne vem kakšna še različica virusa so se začele plaziti po deželi in nič ni kazalo, da se bo ta pohod neznanega kaj umiril.
Mama pa sama daleč tam doma ... Še dobro, da so regije odprte, je pomislila v strahu na čas, ko ni mogla do nje. V nikakršno tolažbo ji ni moglo biti, da njena sodelavka že mesece in mesece ne more do staršev v Bosni, to je res nekaj strašnega … In če spet zaprejo regije … Ob misli na to možnost je bliskovito dozorel sklep. K sebi jo bom vzela, bolje ji bo sami vse dopoldne v mojem stanovanju, kot ji je na domačiji, ko iz svoje samote lahko samo nemočno gleda na pot, po kateri nikoli nihče ne pride …
-
KINO
Nagrajen film Človek s senco
Umetnica Ema Kugler je za svoj peti celovečerni igrani film Človek s senco na festivalu American Filmatic Arts Awards (AFAA, Nagrade ameriške filmske umetnosti) v New Yorku dobila nagrado za najboljši celovečerni film leta 2020. Festival s filmskim programom in nagradami odkriva sodobno neodvisno kinematografijo ter poziva k prenovi in novim začetkom v kinematografski kulturi kot odgovor na hitre spremembe v mediju v 21. stoletju. Po besedah režiserke film z letnico 2019 govori o nezmožnosti biti, obstajati kot avtonomno, svobodno bitje. Drugo vprašanje, ki se ga loteva, pa je vprašanje, kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo. V glavnih vlogah so zaigrali Marko Mandić, Loup Abramovici in Nataša Matjašec Rošker.
Pravila, ki lahko celo zmedejo
Letošnjega januarja je bilo uzakonjeno določilo, ki na avtocesti Šentilj–Koper med 6. in 18. uro tovornjakom prepoveduje medsebojna prehitevanja. Obstaja možnost, da bo v kratkem začelo veljati novo prometno določilo, ki bo v križišču dovoljevalo zavijanje v desno tudi takrat, ko na semaforju gori rdeča luč. Poglejmo pobližje.
Avtocesta je bila že v samem začetku skromno zasnovana, saj ima le dva pasova, in vsi smo doživeli, da so med seboj prehitevajoči se tovornjaki pogosto ustvarili čep, ki je brutalno upočasnil promet.