Ratkovci, Lončarovci, Ivanjševci in Berkovci so manjše vasi na Goričkem, ki nimajo trgovin niti gostiln in gostega prometa, zato pa tudi ne hrupa in mestnega vrveža, slišijo pa se ptičje petje, šelestenje listja in žuborenje potoka. Prijazni domačini vas bodo pogostili s tem, kar imajo, odličnimi medenjaki in medom, pa še kaj se bo našlo, saj so na Goričkem ljudje gostoljubni in se radi pogovarjajo, če jim le namenite »dober den« in morda še dodate »kak ste kaj«. Vasi povezuje tematska pohodna pot.

Med hribčki, polji, vinskimi trtami, prislonjenimi na breg, in ostanki starodavnih mlinov se skozi dolino, ki je nekoč gostila 65 gradov, elegantno počasi pretaka reka Krka. Nekoč je poganjala 41 mlinov in 25 žag, fužine pri Zagradcu in železarno na Dvoru. Ribiči tu najdejo svoj raj, oko in dušo pa razveselijo lenoben mir narave in žuboreče ogrlice vode, ki jih Krka ustvarja s pragovi iz lehnjaka, ki se tu nabirajo že tisočletja.

Poletni konec tedna lahko izkoristimo, da se s kolesom zapeljemo od njenega izvira do izliva; Krka je s svojimi 94 kilometri druga najdaljša reka v Sloveniji, ki izvira in se izliva v mejah naše države. Pri Ivančni Gorici sledimo oznaki za vas Krka in že nas cesta strese v naročje začetka doline reke Krke, k njenemu izviru.

Botanični vrt na obrobju Sežane s svojo spokojnostjo in bogastvom, ki ga lahko občudujemo le na dveh hektarjih, vsakogar navduši in očara. Lepo urejene bele stezice se vijejo med eksotičnimi drevesi in grmovnicami, starimi krepko čez sto let. Prvi lastnik posesti Giovanni Scaramangà iz premožne tržaške ladjarske rodbine grškega rodu je namreč svojim posadkam naročil, naj mu prinašajo semena in sadike z vseh celin.

 Za prezimovanje občutljivih rastlin je njegova hčerka leta 1890 dala zgraditi rastlinjak – palmarij, ki je pomanjšana različica schönnbrunskega na Dunaju; takratni vrtnarji so se morali pred vstopom preobuti v copate, da vanj ne bi zanesli umazanije in bolezni. Poleg eksotičnih rastlin, med katerimi je najmogočnejša libanonska cedra, nas zlasti v toplejših mesecih omamljajo lepota in vonjave cvetočih zapeljivk. Pred nekaj leti so skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije že tako lepi zbirki dodali 42 sort oziroma skoraj 400 sadik, povečali so tudi zbirko hortenzij. Ne glede na letni čas se je prijetno sprehoditi med približno 170 rastlinskimi vrstami in se odpočiti na klopcah, zaradi čudovitih barv, ptičjega petja, vodnih elementov in dobrodejne sence je vrt še posebno privlačen v najhujši vročini.

Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.

Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Na svetu težko najdemo deželo z naravno in kulturno dediščino, tako prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek čebelnjakov, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele –  kranjske čebele ali kranjske sivke  (lat.  Apis mellifera carnica ), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine.

V vitrinah Muzeja školjk in polžev na Tartinijevem trgu v Piranu je kar 4000 primerkov, a to je le drobec bogastva iz sveta školjk in polžev. Prepoznanih je namreč kar 200.000 vrst mehkužcev, ki so po vrstni pestrosti na drugem mestu za žuželkami. Z zanimivimi besedili in animacijami spoznate kopenske, sladkovodne ter morske polže in školjke.

Večina razstavljenih primerkov je iz bogate zbirke Jana Simiča, ki školjke in polže zbira že od otroštva, nekaj so mu jih posodili drugi zbiratelji, nekaj so jih kupili, zdaj tudi s pomočjo evropske finančne injekcije. Muzej, ki spada pod okrilje zavoda Mediteranum, neprestano širi svojo zbirko in je vedno bolj prepoznaven tudi zunaj meja. Še zlasti pa so ponosni, da so muzej s pomočjo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Republike Slovenije in LAS Istre pred kratkim obogatili z novimi izjemnimi in nadvse redkimi razstavnimi predmeti, z računalniškimi animacijami s podrobnostmi iz življenja mehkužcev, 3D-modeli in še marsičim. S to vsebino je to edinstven muzej. Njegov začasni vodja Slobodan Simič Sime, Janov oče, ne skriva želje, da želijo postati vodilni tovrstni muzej v Evropi. »Že zdaj nas poznavalci uvrščajo med peterico najboljših zbirk v Evropi,« ponosno doda.

V zgornji dolini potoka Močnika, ki izvira pod Orlico, je bilo po pripovedi še živečega apnarja nekoč 14 apnenic. Ob cesti še vedno stoji ena, ki je še delujoča, in je v njej zloženo apneno kamenje ter je tako pripravljena za žganje apna. Sicer pa je nekaj sledov apnarske zgodovine – porušenih starih apnenic – skritih med grmovjem. Ostala je le v krog sezidana opeka, nekaj je je porušeno do tal, spredaj na vhodu pa so na tleh še leseni tramovi. Apnenice so premera nekaj več kot meter, napolnjene pa z listjem dreves, med katerimi so skrita.

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bol priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ali tudi vas mika, da bi si z modro pobarvanimi stenami, ribiško mrežo, školjkami, preoblečenim cvetličnim loncem … doma uredili morsko vzdušje? Storite to, in ko vas bo zamikalo, recite: »Grem na morje!«

Lastniki velikokrat pri svojih psih opazijo močno praskanje, izpadanje dlake in mesta na koži brez dlake. To je pojav, ki zahteva obisk pri veterinarju.

Veterinar najprej pregleda kožo in izpraša lastnika o prehrani, bivalnih navadah oziroma morebitnih spremembah in zaščiti proti zunanjim zajedavcem. Vedno tudi vzame vzorček, tj. ostružek kože, in pri pregledu pod mikroskopom najde posamične ali večje število zajedavcev. Povzročitelj demodikoze, Demodex canis, spada med pršice in je v majhnem številu prisoten pri večini zdravih psov. Mladiči se lahko okužijo že v prvih urah življenja prek matere med sesanjem in nego. Ko pa se zaradi katerega koli vzroka poruši imunski sistem, se število zajedavcev prekomerno poveča in pride do kožnega obolenja – demodikoze. Največkrat jo opazijo v obdobju pubertete. Zajedavci živijo v gostiteljevih dlačnih mešičkih in žlezah lojnicah. Hranijo se s celicami, lojem in odmrlim epitelom ter dlako, posledica njihovega prehranjevanja je del kože brez dlake.

Številna zelišča gojimo na vrtovih ali v okrasnih loncih. Priporočam vam, da se to poletje z vsemi čuti prepustite dišavnicam in uživate.

Med najbolj priljubljenimi so meta, melisa in citronska verbena. Zakaj prav te tri? Izbor različnih sort mete (Mentha piperita) je tako pester, da je že skoraj nemogoče, da ne bi imeli vsaj ene na svojem vrtu (limonina, čokoladna, maroška, jagodna meta …). Njihove intenzivne arome delujejo na naše telo pomirjajoče in sproščujoče, zato jih lahko uporabljamo v številnih toplih in hladnih napitkih. Melisa (Melissa officinalis) je vsestransko uporabna začimbna in zdravilna trajnica. Citronska verbena ali Lippia citriodora 'Freshman' zavzema na okrasnem vrtu pomemben prostor, saj je vsak sprehod mimo nje nagrajen z omamnim vonjem po limoni. Njeni listi imajo zelo aromatičen okus in obdržijo značilen vonj po agrumih tudi takrat, ko jih posušimo.