Št. 5, maj 2013
Šteje tudi delo na vrtu
Delo na vrtu, ki ga bo do pozne jeseni, kolikor bomo hoteli, nam lahko prinese več koristi, kot si mislimo. S svojimi pridelki se ne le bolj zdravo prehranjujemo, pač pa si z njimi tudi zmanjšujemo stroške, saj je hrana vse dražja in, kar je zelo pomembno, z delom na vrtu si krepimo zdravje.
Že pred mnogimi leti je pionir ljudske rekreacije, prof. Drago Ulaga, ki je redno pisal v našo Vzajemnost in je s svojim zgledom vplival tudi name, poudarjal, da človeku koristi vsakršno hišno delo, še zlasti pa delo na vrtu, ki poleg razgibavanja in krepitve mišic prinaša tudi zadovoljstvo in veselje. To sta pomembna dejavnika našega duševnega in psihičnega počutja, ki ugodno vplivata na naše zdravje.
Zdravje sicer Slovenci štejemo za največjo vrednoto, a zanj nismo pripravljeni narediti to, kar bi morali. Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja na podlagi številnih raziskav ugotavlja, da Slovence izrazito obremenjuje nezdrav življenjski slog in da nas zato bolj, kot kaže evropsko povprečje, pestijo bolezni srca in ožilja, kosti in sklepov, sladkorna bolezen, rak in debelost. Dokazano je, da so tisti, ki so shujšali, znižali raven holesterola in sladkorja v krvi in previsok krvni tlak, pa tudi, da bi z več gibanja in z zdravim prehranjevanjem, z opuščanjem kajenja in alkohola in z zniževanjem stresa preprečili več kot 90 odstotkov sladkorne bolezni, vsaj 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni in najmanj 30 odstotkov raka.
Da je zdravje državljanov vseh starosti velika vrednota tudi za državo, se žal niso zavedali naši voditelji. Če bi se, stanje na področju zdravstva in sociale ne bi bilo tako, kot je. Državno blagajno bi lahko polnili z učinkovitimi ukrepi na področju gospodarstva in s preprečevanjem zlorab. Tako ne bi bilo potrebno toliko sredstev za sanacijo bank, veliko denarja bi se lahko nateklo s pravočasno izterjavo davkov in prispevkov. Strinjam se z mnenjem nekaterih, da je objava velikih dolžnikov tudi sramotilni steber za državo, ne le za dolžnike. Vlade bi lahko varčevale z državnim denarjem marsikje drugje, le pri zdravju in sociali ne bi smele. Zato sem se razveselila napovedi ministrice Anje Kopač Mrak, ki sem jo prebrala v Dnevniku, da bo njeno ministrstvo pripravilo nov zakon s socialnega področja, ki bo odpravil napake zdajšnje ureditve, med katere sodi tudi varstveni dodatek. In da si želi, da bi ljudje spet verjeli v socialno državo.
Mnogi - z menoj vred - si želimo, da bi bilo to spet možno.
Kar je le mogoče, pa naredimo vsak zase za svoje zdravje že danes in vsak dan.
Vaša urednica
Marinka Levičar
Kazalo
Letni dodatek še v oblakih Prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je določal, da pokojninski zavod v maju skupaj s pokojnino za ta mesec izplača tudi letni dodatek. Dopuščal pa je tudi možnost, da zav
Odločbe pozneje, kot je bilo predvideno V prejšnji številki smo ob odločbi ustavnega sodišča, s katero je razveljavilo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), napovedali, da bo
Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – maj 2013 Del vdovske pokojnine Bralka A. Ž. iz Štajerske piše, da ji je mož umrl leta 1993 pri starosti 46 let, ona pa je bila takrat stara 41 let in zaposlena. Prav tako tudi hči, zato ni uveljavljala družins
Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavc – maj 2013 Utrjevanje služnostne poti Bralec je lastnik zemljišča, prek katerega ima sosed pot. Pot je bila pridobljena bolj proti bralčevi volji kot z njegovim soglasjem, vendar je tega že dolgo nazaj. Pred čas
Vaš svetovalec – Dušan Bavec – maj 2013 Odpravnina tudi za določen čas? Bralec piše, da je zaposlen za določen čas 6 mesecev, in sicer od 1. 4. 2013 do 30. 09. 2013. Sprašuje, ali je ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas upravičen t
Vaš svetovalec - mag. Boštjan J. Turk Nujni in ne nujni pregledi Bralko je pred časom osebna zdravnica napotila na specialistični pregled prebavil in v napotnici predlagala, naj bo pregled opravljen »pod nujno«. Napoteni zdravnik pa se s
S ptujskega polja v Izolo Ni več veliko ljudi, ki znajo pripraviti slanike po starem, tradicionalnem izolskem receptu. Podatek, da gre v tej proceduri vsaka riba kar šestkrat čez roke in da za zorenje potrebuje kar pol leta, p
Franc prisega na med, čebulo in šport Franc Udrih iz Šempetra je pri dobrih devetdesetih letih nadvse vitalen in aktiven mož. Z velikim zanimanjem spremlja prav vse, kar je povezano s športom, še posebej pa košarko, v kateri igrata njegov
Ne morejo več brez ustvarjanja V koprskem društvu Pristan univerze za tretje življenjsko obdobje že več let deluje skupina za ustvarjalno oblikovanje. Sestavlja jo deset članic in mentorica, zadnja tri leta je to Boža Černe. Izdelu
Žlahtna oblikovalka vrtov pri stotih Gospa Juta Krulc, ugledna oblikovalka vrtov, ki je to zvrst postavila na umetniško raven, in cenjena poznavalka rastlin ter njihovih rastišč, je aprila letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Še vedn
Ko nam zmanjka idej za igranje Babice in dedki pogosto nadomeščajo vzgojo, ki jo vnukom nudijo vrtci, nemalokrat pa tudi prezaposlena mamo in očeta. Srečen je tisti otrok, s katerim se stari starši radi in veliko igrajo! To veselje
Čas, ko je Koper izgubil podobo otoškega mesta »Po več kot petstoletni vladavini Beneške republike (1279–1797) in kratkem obdobju francoske oblasti (1806–1813) je cesarska Avstrija dokončno zavzela nekdanjo beneško Istro, uvedla svojo upravo in vs
Obilje dragocenih izkopanin Dolenjski muzej ima razstavljene različne starožitne zbirke v stavbah, razvrščenih med Bregom in stolno kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu. Ustanovljen je bil leta 1950. Preteklost Dolenjske spozna ob
Viljem Ostrovrhar Nad Svibnom, ne daleč stran od zdajšnjega naselja Radeč, je družina Ostrovrhar na strmi pečini imela svoj grad. Bila je mogočna in vplivna. Njihovim družinskim vejam, poimenovanim po krajevnih posestv
Upori slovenskih vojakov v avstrijski vojski Leto 1918 se je zapisalo v slovensko zgodovino tudi zaradi uporov slovenskih vojakov v avstro-ogrski vojski. Na uporniško razpoloženje je vplivalo več dejavnikov, med njimi tudi Majniška deklaracija,
Od noric do pasovca Herpes zoster praviloma ni nevarna, a je skrajno nadležna bolezen, pri kateri se bolj bojimo dolgotrajnih bolečin kot bolezni same. Nastane zaradi reaktivacije spečega virusa v živčnih vozličih, z nji
Krvavenje dlesni moramo vzeti resno Vneto, pordelo in nabreklo dlesen, ki ob ščetkanju zob tudi krvavi, moramo upoštevati resno kot katerokoli drugo zdravstveno težavo. Tudi če ne boli, obiščimo zobozdravnika, ki bo ukrepal in nas tako
Kratke zdravstvene novičke maj 2013 Dolge čakalne dobe pri parkinsonizmu Parkinsonova bolezen je po številu bolnikov za alzheimerjevo boleznijo drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezensko stanje možganov. Pravočasna in ustrezna
Ohranimo miselno svežino Rada prisluhnem pogovorom med svojimi vrstniki. Pogosto so to teme o zdravju in razmišljanja o prihodnosti, tisti prijetni in neprijetni. Najpogosteje je ob tem izrečena želja: »Najbolj si želim, da b
Iz svetovalnice maj 2013 Kako živeti, ko se partnerja razideta? Na posvet je prišla sedeminpetdesetletna gospa, sicer naša naročnica in v solzah povedala, da jo je mož zapustil. Preselil se je v spodnje prostore skupne hiše i
Sede ali stoje? To za nas ni več vprašanje. Velja oboje. Vsaj v tem delu letnega časa, ko želimo vsem, da bi po gibanju namesto težke sape in utrujenosti začutili blagodejnost in prijetno toploto ter ravnovesje. In s
Hoditi moramo več in vse bolj hitro Hoja je varna, preprosta, zastonj, primerna za vse generacije in koristi celotnemu telesu, zlasti, ko je nekoliko hitrejša. Od trenutka, ko se naučite hoditi, pa do konca življenja je hoja znamenje ne
Jejmo meso, a izbrano in različno Ne bom načenjala vprašanja - meso da ali ne, ki tako močno razburja zlasti nasprotnike vsega, kar je živalskega izvora. Članek bo torej namenjen le tistim, ki imajo radi meso kot vir beljakovin, vitam
Recepti maj 2013 Mošnjički s šunko Za 25 mošnjičkov vzamemo zavitek odtajanega listnatega testa, ki ga razvaljamo in razrežemo na kvadrate, velikosti 7 x 7 centimetrov. Posebej pripravimo nadev, in sicer drobno narež
Zasadite nebo! Pred več kot 200 leti je s preučevanjem demografskih gibanj ekonomist Thomas Robert Malthus napovedal, da človeštvu v prihodnje grozita lakota in propad. Rast človeštva je po njegovih ocenah previsoka
Klekljana Slovenija Naša bralka Margareta Zupan iz Kranja (e-naslov: margareta.zupan@gmail.com ) je mojstrica ročnih del, še posebej jo veseli klekljanje. Vedno išče nove motive, saj nerada ponavlja vzorce. Tako je priš
Kreta – kjer Grčija utripa drugače Grčija vsem težavam navkljub ostaja eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Nič čudnega, saj vabijo številne obale, slikoviti kraji in otoki, med katerimi je nekaj posebnega Kreta, ki je največ
Z Resevne na Rifnik in še kam Resevna je hrib na severnem robu Posavskega hribovja jugozahodno od Šentjurja. Ime je dobila po modrih cvetovih resja, ki cveti skoraj vse leto. Na vzhodu je njen sosed Rifnik, poseljen že v prazgodov
Cvetoči balkoni za vse poletje Najmanjše, a ne vedno najpreprostejše vrtnarjenje se začenja na okenski polici v zatišju stanovanja. Ta vrtiček se organsko podaljšuje na zunanje okenske police in vse do balkonske ograje ter včasih š
Asimina triloba, čudežno drevo! Asimina triloba je edino pravo južno sadje, ki uspeva pri nas. Sodi v družino anoncej in daje sadeže prijetnega, polnega okusa, umeščenega med ananasom, mangom in banano. Uspeva v vrtni zemlji, enako
Povezava do interneta – zlahka! Širokopasovni dostop do interneta je ena najbolj pomembnih elektronskih komunikacijskih storitev, po kateri uporabniki največ povprašujemo. Internet uporabljamo doma in v službi, saj je nepogrešljiv v
Čas za inventuro Tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji se politiki in gospodarstveniki ubadajo z iskanjem odgovora na vprašanje, kako urediti javne finance, zmanjšati proračunski primanjkljaj in zagotoviti gospo
