Kraj, ki ga je zaznamoval rudarski SREČNO!
ODSTRTE PODOBE – ZABUKOVICA
Razložena vas leži v podolju na skrajnem severnem delu Posavskega hribovja v Spodnji Savinjski dolini južno od Žalca. Nekdanje rudarsko naselje, na območju katerega so rjavi premog kopali v času od leta 1799 do leta 1966, sestavljajo zaselki Slovenski Dol ali Tajčental, Porence, Podvine, Odele, Močle, Kurja vas in Zabukovica ali Vas. »V zadnjem je središče kraja, ki je upodobljeno na spodnji sliki stare razglednice in je le kakih tristo metrov oddaljeno od upravnih prostorov nekdanjega rudnika,« nam je najprej pojasnil 82-letni Vinko Petek, eden izmed dvajsetih še živečih zabukoviških knapov.
Med kulturne bisere spadajo tudi spomeniki
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Tivoli)
Največji ljubljanski park se na petih kvadratnih kilometrih razteza v neposredni bližini mestnega središča pod Rožnikom in Šišenskim hribom. V njem se združujejo naravni in krajinski elementi ter objekti kulturne dediščine, med katere spada poleg grada Tivoli (nekoč imenovanega Podturn) in Cekinovega grada tudi približno trideset spomenikov. Vse umetniške stvaritve, razen ene – Štirje psi pod Tivolskim gradom, so delo slovenskih kiparjev, vendar se po besedah upokojene umetnostne zgodovinarke mag. Olge Paulič do njih vse preveč mačehovsko obnašamo.
»Rajhenburg mi je dal vse, kar je izoblikovalo mojo dušo«
ODSTRTE PODOBE – BRESTANICA
»Rajhenburg je usmeril moje življenje. Dal mi je vse, kar je izoblikovalo mojo dušo. Rajhenburg je moja usoda, čeprav sem v njem živel samo do svojega devetnajstega leta. Če spregovorim besedo Rajhenburg, celo če si jo samo obudim v spominu, se mi že zgodi, da se kakor v pravljici, prek daljav in časov, v trenutku znajdem v deželi davne sreče, v svetovih svojega detinstva in mladosti, svojih prvih zapisanih besed,« razmišlja 76-letni upokojeni novinar, a tudi plodovit publicist, romanopisec in pesnik, filmski in televizijski scenarist ter potopisec Željko Kozinc.
Jurčič in kultura povezujeta Muljavce
ODSTRTE PODOBE – MULJAVA, BOJANJI VRH (Polje)
Razglednica s štirimi sličicami je nastala ob otvoritvi prvotne muljavske šole, ki so jo na bližnjem Polju (danes zaselku v sosednji vasi Bojanji Vrh) 15. septembra 1910 odprli na prenovljeni domačiji Zgornji Tiček. Z nje je bil doma Frančišek Špendal, župnik v Tržiču, ki jo je »le za namen šole« po zelo ugodni ceni prodal občini Muljava, v imenu katere je pogodbo o nakupu podpisal župan Ignacij Špendal. Ta je živel na Polju pri Muljavi št. 10, pri Spodnjem Tičku, kamor je poleg kmetije spadala tudi Tičkova gostilna, ki jo vidimo na zgornji levi fotografiji.
Rezbari in ohranja kulturno dediščino
Upokojeni gradbeni tehnik Mirko Kogelnik iz Podvelke ni le prizadeven zbiratelj predmetov naše kulturne dediščine, ampak tudi izvrsten rezbar, ki s starim kolarskim orodjem ročno izdeluje replike in imitacije nečk, mlinarskih zajemalk, gozdarskih kuhalnic, večnamenskih posod, flosarskih žlic, zajemalk za začimbe, žlic za polento in drugih gospodinjskih pripomočkov. Za osmero od njih je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije, ki potrjuje, da gre za izvirne izdelke domače obrti.
Ob tem pa z veliko zavzetostjo proučuje rokodelsko preteklost zgornje Dravske doline, pripravlja predavanja in prireja razstave ter tovrstne veščine, znanja in spretnosti v učnih delavnicah prenaša na nove rodove. »A čas, ki ga živimo, žal ni naklonjen rokodelski kulturni dediščini,« pravi zagrenjeno in nadaljuje, da »osnovne šole ne vzgajajo otrok tako, da bi spoštovali stara znanja in poklice, ki jih še vedno potrebujemo. Še več, današnja mladina se pravzaprav sramuje fizičnega dela – vsi bi bili le nekakšni pisarniški delavci oziroma delali v poklicih, za katere menijo, da se tam ni treba kaj dosti naprezati. Neki profesor mi je nekoč rekel, da narava pač ni vseh ljudi obdarila s sposobnostmi, da bi postali zdravniki, urbanisti, projektanti itd., mnogi pa bi bili lahko uspešni v rokodelskih poklicih. Vendar pa starši in okolica, v kateri živijo, praviloma mlade silijo v šole, v katerih bodo pridobili 'boljšo' izobrazbo. Kakor da je delati kot zidar, tesar, mizar ipd. ponižujoče.«
V vasi z zavetno in prisojno lego je ves položni svet obdelan
DSTRTE PODOBE – JAVORJE
Gručasto vaško jedro z raztresenimi kmetijami leži na podoru na južnem pobočju Starega vrha, ki naselje varuje pred hladom s severa. Kljub višini (cerkev je 695, posamezne domačije na pomolih in rebreh pa do 740 metrov nad morjem) so podnebni pogoji, ki jih zagotavljata zavetna in prisojna lega, ugodni tako za prebivanje kot kmetovanje. »Če temu dodamo še zelo rodovitno zemljo in pridne ljudi, je razumljivo, da v kraju še vedno prevladuje kmečko prebivalstvo, tako da je ves položni svet obdelan,« pravi 68-letni upokojeni kmet Vladimir Štibelj z Dermotove kmetije v Javorjah 27 in pristavi, da v vasi danes sicer ni več nobene čiste kmetije, vendar je vseeno vse pokošeno, tudi najbolj strme grive.
-
»Pred desetimi leti in več smo imeli na izpostavi neprimerno več zahtevkov s področja invalidskega zavarovanja, kar je bilo glede na težko industrijo (Železarna Jesenice) povsem razumljivo. Danes pa bistvenih razlik med področji izvajanja zavarovanja, torej med zadevami s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni več čutiti,« nam je najprej pojasnila vodja Zpizove jeseniške izpostave Edina Džamastagić.
Sedem zaposlenih uslužbenk na njihovi izpostavi pokriva le področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi področja matične evidence in prispevkov ter mednarodnega zavarovanja. Toda čeprav nimajo posebnega oddelka za matično evidenco in prispevke, je ena strokovna sodelavka zaposlena samo zato, da zavarovancem, upokojencem in delodajalcem ponuja vso pomoč v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na to področje.
-
IZPOSTAVE ZPIZ:
Poleg vlog s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja, ki se nanašajo na tri zasavske občine, enajst delavk Zpizove trboveljske izpostave rešuje tudi zadeve, ki so v pristojnosti Območne enote Celje, kamor ta organizacijska enota spada. »Vodimo postopke za priznanje pravice do vseh vrst pokojnin, vse pravice iz invalidskega zavarovanja, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, pravice do invalidnine za telesno okvaro, informativne izračune pogojev za upokojitev in za višino pokojnine. Razen tega izdajamo potrdila o zavarovanju v Republiki Sloveniji, izračunavamo pa tudi (po 140. členu ZPIZ-2) pričakovano višino predčasne ali starostne pokojnine za zavarovance, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let,« nam je najprej pojasnila vodja te izpostave Tjaša Casagrande.
Vas, pripeta na strma pobočja Koble
ODSTRTE PODOBE – BAČA PRI PODBRDU
»Razložena vasica z gručastim jedrom nad podružnično cerkvijo sv. Lenarta iz začetka 16. stoletja in več samotnimi kmetijami v gornjem delu Baške grape je s primorske strani na nadmorski višini skoraj osemsto metrov pripeta na strma pobočja Koble,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju domačin Cveto Zgaga, 67-letni upokojenec novogoriškega Gostola, z Martinove domačije na hišni številki 18. Takoj zatem pa se je kot zagnan ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine vrnil v čas njenega nastanka, približno osemsto let nazaj, ko so se na tem območju začeli naseljevati kolonisti z južnega Tirolskega.
-
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Šaleški dolini naglo naraščalo število zaposlenih v specifičnem gospodarskem okolju, kjer so prevladovali rudarstvo, energetika, kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo in tekstilna industrija, se je pojavila potreba po možnosti uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Velenju, saj je Območna enota Ravne na Koroškem oddaljena 50 kilometrov. Zaradi težkih delovnih pogojev in fizično zahtevnega dela, ki so ga opravljali mnogi tukajšnji delavci, je bila po besedah vodje Zpizove velenjske izpostave Tadeje Dremel še zlasti izrazita zahteva po samostojnem senatu invalidske komisije v Velenju, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev izpostave.