Središče krompirjeve dežele je danes urejeno malo mesto
ODSTRTE PODOBE – ŠENČUR
»Obcestni kraj z gručastim jedrom oziroma današnje urejeno malo mesto, ki leži sredi ravninskega Kranjskega polja, v pisnih virih resda prvič omenjajo leta 1221, vendar je bil zagotovo poseljen že veliko prej. O tem priča rimski sarkofag z dvema okostjema iz 4. stoletja, ki so ga našli na ledini Kamnici v Šenčurju, zdaj pa je razstavljen pred kranjsko mestno hišo. Naselje se je širilo okoli župnijske cerkve sv. Jurija in nekdanjega jezera, ki ga je napajal potok Olševnica. Ta je pritekel s pobočja pod Možjanco na severu, vendar pa danes zaradi regulacije izginja v prodnih tleh v Srednji vasi pri Šenčurju,« je 61- letni upokojeni grafik in turistični vodnik Franci Erzin najprej na kratko orisal nastanek zdajšnjega gospodarskega, kulturnega in administrativnega središča občine, ustanovljene leta 1994.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Glavna značilnost OE Ljubljana kot Zpizove največje območne enote je predvsem velikost urbane regije z glavnim mestom. To močno vpliva na obseg in vsebino dela, ki ga njeni delavci opravljajo, je opozoril njen direktor Bojan Rangus in dodal, da se je z lansko reorganizacijo zavoda število njihovih organizacijskih enot in zaposlenih nekoliko zmanjšalo, tako da je zdaj lažje organizirati in nadzirati delovni proces.
»Na območju, ki ga pokriva naša območna enota, je locirana večina sedežev državnih in javnih institucij, ki zaposlujejo veliko število zavarovancev. Tako je npr. na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve zaposlenih po približno 9000 ljudi, Zavod RS za zaposlovanje ima okrog 60.000 zavarovancev, UKC Ljubljana ravno tako približno 9000 zaposlenih. Veliki gospodarski sistemi, kot je Mercator, imajo približno 12.000 delavcev, Telekom več kot 3000 ipd.
V bližnji Vrhovski vasi se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom
ODSTRTE PODOBE – CERKLJE OB KRKI
»Čeprav sem po letu 1954, ko sem odšla študirat na ljubljansko pravno fakulteto, živela v Ljubljani in Novem mestu, je moja rojstna Vrhovska vas na severnem podnožju Gorjancev ostala vse življenje moj najljubši kraj. Najbližje večje naselje so bile dobre štiri kilometre oddaljene Cerklje ob Krki, gručasto središčno ravninsko naselje na levem bregu reke Krke, kamor smo čez lesen most, ki še vedno stoji, hodili po raznih opravkih. Tu pa sem v šolskem letu 1946/47 obiskovala tudi šestrazredno ljudsko šolo, ki je upodobljena na obeh objavljenih starih razglednicah,« se je 80-letna upokojena univ. dipl. pravnica Anka Tominšek ob ogledovanju razgledniških fotografij najprej vrnila v leta svoje mladosti, ki jih je preživljala na hribovski domačiji matere Ane in očeta Janeza Dornika.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Celjska območna enota je ena večjih, zlasti zdaj ko k njej spada tudi Izpostava Trbovlje. Kot pravi njena direktorica Taja Žaberl, so Zpizove organizacijske enote po Sloveniji glede na velikost in količino dela organizirane nekoliko različno, vsebina pa je in mora biti enaka. Pri njih se delo odvija v glavni pisarni, oddelku za matično evidenco zavarovancev in prispevke, oddelku za pokojninsko in mednarodno zavarovanje, Izpostavi Trbovlje ter seveda oddelku za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo, ki je njihova posebnost.
Bogata zgodovina dolgega obcestnega naselja
ODSTRTE PODOBE – RADLJE OB DRAVI
Mesto in občinsko središče leži tik ob meji z Avstrijo v osrednjem delu Dravske doline na severnem robu Radeljskega polja in obronkih Kozjaka. Tu se od ceste Maribor–Dravograd odcepi cesta proti mejnemu prehodu Radelj, pod naseljem pa čez Dravo v Vuhred. Poldrugi kilometer dolgo obcestno naselje je prvič omenjen leta 1161 kot gručasta vas villa Radela, trške pravice pa je dobilo leta 1268. Krajevno ime je sprva izviralo iz slovenskega osebnega imena Radila oziroma Rado, od 14. stoletja do leta 1952 pa se je kraj – po gradu na bližnjem skalnem pomolu – uradno imenoval Ma(h)renberg.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Značilnost območja ob meji z Italijo od Trente do dela Krasa, ki ga pokriva novogoriška območna enota, je po besedah njenega direktorja Staneta Žgavca predvsem v tem, da krepko občuti posledice gospodarske krize, saj je večje število nekdaj močnih gospodarskih subjektov tako ali drugače prenehalo delovati. Število brezposelnih, ki je bilo prej v slovenskem merilu dokaj nizko, se je povečalo in še kar traja. To pa je pomenilo večje potrebe po iskanju informacij o uveljavljanju pravic na tej območni enoti.
Grad sredi otočka in naselje Šempeter na levem bregu Krke
ODSTRTE PODOBE – OTOČEC
Večjemu gručastemu naselju na terasi nad levim bregom reke Krke, ob hitri cesti Ljubljana–Zagreb, domačini še vedno – po renesančni župnijski cerkvi sv. Petra – pravijo Šempeter (Št. Peter), kakor se je imenoval vse do sredine prejšnjega stoletja. »Za takratno oblast očitno ni bilo sprejemljivo, da se kraj imenuje po farnem zavetniku, zato so ga uradno preimenovali v Otočec, kar se je do takrat uporabljalo le za bližnji grad na otočku sredi Krke,« nas je najprej opozoril 70-letni upokojeni časnikar Andrej Bartelj, prizadeven novomeški domoznanski raziskovalec, ki je že pri svojem dolgoletnem poklicnem delu sistematično preučeval zgodovino nekaterih dolenjskih gradov, med njimi tudi grada Otočec in s tem istoimenskega naselja, v katerem stoji od 13. stoletja.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Območna enota Maribor je po številu zaposlenih druga največja Zpizova enota v Sloveniji z 72 zaposlenimi; od teh jih osem dela na ptujski izpostavi. Na lokaciji območne enote pa ima, kot pojasni njena direktorica Breda Prah, svoje prostore še trinajst zaposlenih iz službe za (domačo in mednarodno) revizijo sektorja za izvajanje zavarovanja, devet zaposlenih iz sektorja za izvedenstvo in dva sodelavca pravne službe sektorja za pravne in splošne zadeve.
»Naša enota se je na sedanjo lokacijo preselila pred dobrimi štirimi leti, saj je bila v prejšnjih prostorih sredi mesta že precejšnja stiska, delovno okolje je bilo pretesno in glede na zahteve sodobnega poslovanja s strankami v veliki meri neustrezno. Tako je zdaj delo s strankami, zaradi katerih tudi smo, bistveno prijaznejše kot prej, saj je na voljo šest pisarn za individualno obravnavo, vložišče je bolj funkcionalno in večje, invalidske komisije so v pritličju, sama logistika je bistveno bolj prilagojena našim potrebam in potrebam strank,« ne skriva zadovoljstva dvainpetdesetletna univerzitetna diplomirana ekonomistka Breda Prah, ki je na mestu direktorja mariborske območne enote pred desetimi leti nasledila sedanjega generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža, pred tem pa je osem let delala na upravni enoti Maribor in dobrih deset let v gospodarstvu (TAM in TIMA Holding).
Številne nesreče, ki so doletele kraj, so terjale veliko žrtev
ODSTRTE PODOBE – LOČE
»Obcestno središčno naselje z gručastim jedrom leži v osrčju Dravinjske doline med Roglo na severozahodu in Bočem na vzhodu, jugovzhodno od Slovenskih Konjic. Zahodno od vasi se v Dravinjo izlivata potoka Klokočovnik in Žičnica. Kraj leži ob križišču cest proti Slovenskim Konjicam, Poljčanam in Slovenski Bistrici. Starejše jedro je v okljuku Dravinje pri barokizirani župnijski cerkvi sv. Duha iz 17. stoletja, mlajši del pa na vzhodu,« je najprej na kratko opisal svoj rojstni kraj 64-letni upokojeni časnikar in državni uslužbenec Peter Štefanič, nazadnje zaposlen na Uradu Vlade RS za komuniciranje. Še vedno živi na domačiji Pri Petru, ki je le devet metrov stran od cerkvenega zvonika, in z veliko ljubeznijo skrbi za bližnji sadovnjak na levem bregu Dravinje.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Za naše območje, pravi direktor OE Ravne na Koroškem Vilko Černovšek, je še vedno značilna visoka stopnja industrializacije, pri čemer sta bila še nedolgo tega zlasti močna tekstilna industrija in rudarstvo. To pa se kaže v velikem številu vloženih zahtevkov za oceno invalidnosti in posledično v sorazmerno velikem številu invalidskih pokojnin in pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti. Tako je v tej območni enoti 22.800 starostnih in 7.200 invalidskih upokojencev, kar pomeni, da statistično na dobre tri starostne upokojence pride približno en invalidski upokojenec.