Vas, pripeta na strma pobočja Koble
ODSTRTE PODOBE – BAČA PRI PODBRDU
»Razložena vasica z gručastim jedrom nad podružnično cerkvijo sv. Lenarta iz začetka 16. stoletja in več samotnimi kmetijami v gornjem delu Baške grape je s primorske strani na nadmorski višini skoraj osemsto metrov pripeta na strma pobočja Koble,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju domačin Cveto Zgaga, 67-letni upokojenec novogoriškega Gostola, z Martinove domačije na hišni številki 18. Takoj zatem pa se je kot zagnan ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine vrnil v čas njenega nastanka, približno osemsto let nazaj, ko so se na tem območju začeli naseljevati kolonisti z južnega Tirolskega.
-
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Šaleški dolini naglo naraščalo število zaposlenih v specifičnem gospodarskem okolju, kjer so prevladovali rudarstvo, energetika, kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo in tekstilna industrija, se je pojavila potreba po možnosti uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Velenju, saj je Območna enota Ravne na Koroškem oddaljena 50 kilometrov. Zaradi težkih delovnih pogojev in fizično zahtevnega dela, ki so ga opravljali mnogi tukajšnji delavci, je bila po besedah vodje Zpizove velenjske izpostave Tadeje Dremel še zlasti izrazita zahteva po samostojnem senatu invalidske komisije v Velenju, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev izpostave.
Razvoj kraja ob sotočju Save in Ljubljanice zaznamoval promet
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – ZALOG
»Kot mnoga druga naselja je tudi Zalog nastal ob sotočju rek Save in Ljubljanice. Sava je v preteklosti močno spreminjala svojo strugo ter dolga leta krojila usodo naselitvenega območja in delno tudi tok reke Ljubljanice. Ob visokih vodah je daleč naokrog poplavljala ravnino. Danes je že skoraj v celoti regulirana, le ob sotočju z Ljubljanico ima še nekaj rokavov in mokrotnih travnikov. Obe reki sta se zajedali v stoletja nanesen prod in se tako poglabljali, ob straneh pa so nastajali visoki bregovi, na katerih so se začela razvijati naselja,« nam je najprej pojasnil nastanek kraja, v katerem prebiva že 76 let, 85-letni upokojeni ekonomist Stane Matjažič, potem ko smo ga zmotili na vrtu skrbno urejenega doma na desnem bregu Ljubljanice, ob vznožju Debnega vrha (530 m).
-
IZPOSTAVE ZPIZ:
Ker je ptujska izpostava maloštevilna, ji pri reševanju zahtevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih vlagajo zavarovanci oziroma prebivalci z območja njihovih občin, pomagajo tudi referenti Območne enote Maribor, katere sestavni del so. Hkrati pa opravljajo še pomembno nalogo pri pravnem svetovanju, kjer se trudijo, da stranke dobijo izčrpne informacije tako s področja pokojninskega in invalidskega kakor tudi mednarodnega zavarovanja ter matične evidence. Zato je vodja Zpizove izpostave na Ptuju Mihaela Gradišnik zadovoljna, da sta se v letošnjem januarju njihovemu kolektivu pridružili referentki z oddelka za matično evidenco območne enote, ki jim olajšujeta delo in zavarovancem omogočata, da lahko takoj dobijo izpis obdobij zavarovanja v Sloveniji.
Središče krompirjeve dežele je danes urejeno malo mesto
ODSTRTE PODOBE – ŠENČUR
»Obcestni kraj z gručastim jedrom oziroma današnje urejeno malo mesto, ki leži sredi ravninskega Kranjskega polja, v pisnih virih resda prvič omenjajo leta 1221, vendar je bil zagotovo poseljen že veliko prej. O tem priča rimski sarkofag z dvema okostjema iz 4. stoletja, ki so ga našli na ledini Kamnici v Šenčurju, zdaj pa je razstavljen pred kranjsko mestno hišo. Naselje se je širilo okoli župnijske cerkve sv. Jurija in nekdanjega jezera, ki ga je napajal potok Olševnica. Ta je pritekel s pobočja pod Možjanco na severu, vendar pa danes zaradi regulacije izginja v prodnih tleh v Srednji vasi pri Šenčurju,« je 61- letni upokojeni grafik in turistični vodnik Franci Erzin najprej na kratko orisal nastanek zdajšnjega gospodarskega, kulturnega in administrativnega središča občine, ustanovljene leta 1994.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Glavna značilnost OE Ljubljana kot Zpizove največje območne enote je predvsem velikost urbane regije z glavnim mestom. To močno vpliva na obseg in vsebino dela, ki ga njeni delavci opravljajo, je opozoril njen direktor Bojan Rangus in dodal, da se je z lansko reorganizacijo zavoda število njihovih organizacijskih enot in zaposlenih nekoliko zmanjšalo, tako da je zdaj lažje organizirati in nadzirati delovni proces.
»Na območju, ki ga pokriva naša območna enota, je locirana večina sedežev državnih in javnih institucij, ki zaposlujejo veliko število zavarovancev. Tako je npr. na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve zaposlenih po približno 9000 ljudi, Zavod RS za zaposlovanje ima okrog 60.000 zavarovancev, UKC Ljubljana ravno tako približno 9000 zaposlenih. Veliki gospodarski sistemi, kot je Mercator, imajo približno 12.000 delavcev, Telekom več kot 3000 ipd.
V bližnji Vrhovski vasi se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom
ODSTRTE PODOBE – CERKLJE OB KRKI
»Čeprav sem po letu 1954, ko sem odšla študirat na ljubljansko pravno fakulteto, živela v Ljubljani in Novem mestu, je moja rojstna Vrhovska vas na severnem podnožju Gorjancev ostala vse življenje moj najljubši kraj. Najbližje večje naselje so bile dobre štiri kilometre oddaljene Cerklje ob Krki, gručasto središčno ravninsko naselje na levem bregu reke Krke, kamor smo čez lesen most, ki še vedno stoji, hodili po raznih opravkih. Tu pa sem v šolskem letu 1946/47 obiskovala tudi šestrazredno ljudsko šolo, ki je upodobljena na obeh objavljenih starih razglednicah,« se je 80-letna upokojena univ. dipl. pravnica Anka Tominšek ob ogledovanju razgledniških fotografij najprej vrnila v leta svoje mladosti, ki jih je preživljala na hribovski domačiji matere Ane in očeta Janeza Dornika.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Celjska območna enota je ena večjih, zlasti zdaj ko k njej spada tudi Izpostava Trbovlje. Kot pravi njena direktorica Taja Žaberl, so Zpizove organizacijske enote po Sloveniji glede na velikost in količino dela organizirane nekoliko različno, vsebina pa je in mora biti enaka. Pri njih se delo odvija v glavni pisarni, oddelku za matično evidenco zavarovancev in prispevke, oddelku za pokojninsko in mednarodno zavarovanje, Izpostavi Trbovlje ter seveda oddelku za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo, ki je njihova posebnost.
Bogata zgodovina dolgega obcestnega naselja
ODSTRTE PODOBE – RADLJE OB DRAVI
Mesto in občinsko središče leži tik ob meji z Avstrijo v osrednjem delu Dravske doline na severnem robu Radeljskega polja in obronkih Kozjaka. Tu se od ceste Maribor–Dravograd odcepi cesta proti mejnemu prehodu Radelj, pod naseljem pa čez Dravo v Vuhred. Poldrugi kilometer dolgo obcestno naselje je prvič omenjen leta 1161 kot gručasta vas villa Radela, trške pravice pa je dobilo leta 1268. Krajevno ime je sprva izviralo iz slovenskega osebnega imena Radila oziroma Rado, od 14. stoletja do leta 1952 pa se je kraj – po gradu na bližnjem skalnem pomolu – uradno imenoval Ma(h)renberg.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Značilnost območja ob meji z Italijo od Trente do dela Krasa, ki ga pokriva novogoriška območna enota, je po besedah njenega direktorja Staneta Žgavca predvsem v tem, da krepko občuti posledice gospodarske krize, saj je večje število nekdaj močnih gospodarskih subjektov tako ali drugače prenehalo delovati. Število brezposelnih, ki je bilo prej v slovenskem merilu dokaj nizko, se je povečalo in še kar traja. To pa je pomenilo večje potrebe po iskanju informacij o uveljavljanju pravic na tej območni enoti.