SAMOVOLJNO RAVNANJE SOLASTNICE

Bralka je podedovala solastniški delež na hiši. Ena izmed dedinj ima 1/6 deleža, preostali dediči pa vsak po 1/12. Dogovarjali so se, da bodo hišo skupaj prodali, potem pa so izvedeli, da je solastnica, ki ima največji delež, hišo dala v najem svoji prijateljici. Preostalih solastnikov o tem ni obvestila, pravi, da gre za brezplačni najem in da bi bilo bolje, da se hiša proda čez nekaj let, ko bodo vsi že več kot pet let lastniki hiše, in da se bo takrat prijateljica tudi izselila iz hiše. Bralko zanima, kaj naj stori.

ENA HIŠA, DVA OTROKA

Bralka je lastnica družinske hiše. Po moževi smrti so se na zapuščinski obravnavi z otrokoma dogovorili, da ona podeduje celotno hišo. Sin bi si zdaj rad v neizdelani mansardi uredil stanovanje. Bralka razmišlja, da bi hišo razdelila tako, da bi sin dobil mansardo že zdaj, hči pa bi po njeni smrti dobila visoko pritličje, v katerem zdaj živi bralka. Zanima jo, ali mora hči soglašati s tem in kako naj to uredi tako, kot se je odločila.

Bralka lahko s hišo prosto razpolaga, kar pomeni, da lahko sinu dovoli, da ta uredi mansardo in v njej živi ali pa tudi ne. Soglasje hčere za to ni potrebno, prav tako nima možnosti, da bi temu nasprotovala, čeprav sta se oba otroka na zapuščinski obravnavi odpovedala dedovanju dela hiše v korist matere.

SANACIJA NAPAK IZ BANČNE GARANCIJE

Bralec je v letu 2009 sklenil pogodbo, s katero je kupil novo stanovanje. Po končani gradnji je podjetje, ki mu je prodalo stanovanje, šlo v stečaj. Sčasoma so se začele pojavljati napake gradnje (zamakanje, napake na fasadi …). Po skoraj desetih letih so se stanovalci obrnili na notarko, ki je skrbela za prodajne pogodbe, in od nje zahtevali, da se sanacija napak krije iz bančne garancije, ki je bila izdana ob prodaji stanovanj. Notarka jih je obvestila, da je bila garancija veljavna le do leta 2011 in da žal na ta način ne morejo dobiti ničesar. Bralca zanima, kje in kako lahko uveljavlja povračilo škode.

DOLGOVI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Bralec in sin sta solastnika hiše. Sin ima s. p., a ni preveč uspešen pri poslovanju, saj ga terja kar nekaj upnikov. Sin zagotavlja, da njegove težave ne morejo vplivati na lastništvo hiše, ker naj bi za svoje odgovornosti odgovarjal le kot podjetnik. A bralca vseeno skrbi.

Bralec je upravičeno zaskrbljen. Oseba, ki se registrira kot samostojni podjetnik (s. p.), sicer prvenstveno praviloma poplačuje svoje obveznosti iz poslovnega kapitala, če pa ta ni zadosten, odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi, da lahko upniki posežejo tudi na solastniški delež na hiši, ki ga ima. Družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delničar v delniški družbi (d. d.) pa odgovarja le s tem, kar je vplačal kapitala. Če je d. o. o. prezadolžen, upniki praviloma ne morejo poseči na premoženje družbenikov, če pa s. p. naredi več dolgov, kot ima podjetniškega kapitala, pa lahko upniki posežejo na njegovo osebno premoženje.

MAMINE FINANCE

Bralec piše, da je mama zbolela za demenco. Zanjo sicer izmenično skrbita s sestro, vendar je sestra formalna skrbnica in s tem pooblaščena za razpolaganje z maminim denarjem. Odkar je postala skrbnica, bralcu ne želi povedati nič o maminem finančnem stanju in se sklicuje na to, da tega ne sme povedati. Bralec bi vseeno rad vedel, kako je z maminimi financami, saj ga skrbi, kako sestra gospodari z denarjem in kaj sploh z njim plačuje. Obrnil se je tudi na center za socialno delo, kjer pa so mu povedali le to, da je vse v redu. Podatkov mu niso hoteli dati.

STANOVANJE KOT DARILO

Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.

Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.

Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.

 PRODAJA VNUKOVE DEDIŠČINE

Kot piše bralka, je njen pokojni mož premoženje zapustil vnuku. Njegova mama, bralkina bivša snaha, ki ima polno skrbništvo nad sinom, je napovedala, da bo premoženje prodala. Bralka bi rada to preprečila, saj se ji zdi nedopustno, da bi vnuk še pred polnoletnostjo ostal brez dediščine.

Z novim družinskim zakonikom je uvedenih nekaj sprememb glede razpolaganja s premoženjem, ki je v lasti otroka. Prejšnja ureditev je določala, da je za razpolaganje potrebno soglasje centra za socialno delo, z novo ureditvijo pa je določeno drugače, pri čemer zakon ločuje dva položaja, in sicer položaj, ko je otrok starejši od 15 let, in položaj, ko je otrok mlajši od 15 let.

DEDOVANJE ZAŠČITENE KMETIJE

Bralka je z možem lastnica kmetije, ki ima status zaščitene kmetije. Zato ima vrsto vprašanj glede dedovanja.

Zaščitena kmetija je kmetija, ki ima najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Vanjo spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja in živina, stvari za kmetovanje in podobno.

 DOSMRTNO PREŽIVLJANJE

Bralka ima dve hčeri, vendar zanjo že nekaj let skrbi le starejša hči. Skupaj z njeno družino tudi živi v hiši, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. Bralka je lastnica polovice, hčeri pa imata deleža na hiši, ki sta ju dobili kot zapuščino po očetu – bralkinem pokojnem možu. Bralka bi rada s starejšo hčerko sklenila pogodbo o tem, da bo ta zanjo skrbela do njene smrti, v zameno za to pa bi dobila njen delež na hiši.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do izročiteljeve smrti. Bralka lahko tako s starejšo hčerko sklene pogodbo, s katero se bo hči zavezala, da bo skrbela zanjo, bralka pa ji bo v zameno za to izročila svoj delež, ki ga ima na hiši.

MEJNI SPOR

Bralec je prišel v spor s sosedom zaradi poteka meje med parcelama. Sosednjo hišo je kupil nov lastnik ter začel urejati meje. Geometer je povedal, da po katastru meja poteka tako, da je bralčeva ograja postavljena čez mejo parcele na sosedovo zemljišče. Sosed zdaj zahteva, da bralec ograjo podre in mu vrne zemljišče. Bralec pa se ne strinja niti s tem, kje poteka meja, kot jo navaja geometer, niti s tem, da bi ograjo podrl, saj sta ograjo gradila skupaj s prejšnjim lastnikom, da bi razmejila parceli; in v vseh desetletjih ni bila nikoli sporna.