Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Bralka ima že več let spor s sosedom. Meni, da se bo zadeva uredila le, če soseda toži, vendar nima denarja za to. Zanima jo, kako je z brezplačno pravno pomočjo.
Brezplačna pravna pomoč je lahko dodeljena za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za posamezne postopke pa je ni mogoče dobiti, in sicer zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti, razen če jih ni...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE BRATA
Bralko zanima, kdo bo dedoval po njej, saj ima le sina in brata. Z bratom nima stikov, zato ne bi rada, da bi on kaj podedoval. Zanima jo, ali bi brat dedoval, če bi sin morda umrl pred njo.
Dediči so razdeljeni v tako imenovane dedne razrede. V prvem dednem razredu so otroci zapustnika in zakonec oziroma vnuki zapustnika, če otroci niso več živi. V drugem dednem redu so starši zapustnika in njegov zakonec oziroma njihovi potomci (bratje in sestre zapustnika), če starši niso več živi. Če tudi ti niso več živi, pa njihovi otroci (zapustnikovi nečaki). V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika oziroma njihovi potomci (mrzle tete in strici, mrzli bratranci …), če ti niso več živi. Dedovanje poteka tako, da praviloma dedujejo dediči prvega dednega reda, če teh ni, so nato k dedovanju povabljeni dediči drugega dednega reda, če tudi teh ni, pa dediči tretjega dednega reda. Če ni niti dedičev tretjega dednega reda, postane zapuščina last Republike Slovenije.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja
NEURADNA LOČITEV
Bralka se je z možem odtujila. Občutek ima tudi, da hodi k drugi. Uradno se ne bi ločila, vendar z možem ne želi imeti nič več skupnega. Predvsem bi rada uredila razdelitev hiše tako, da bi imela svoje stanovanje in ne bi bila dolžna skrbeti zanj, če bo to morda kdaj potreboval.
Do prenehanja pravne skupnosti zakoncev praviloma pride z uradno ločitvijo. Zakonec je praviloma dolžan po svojih močeh preživljati drugega zakonca, če ta nima sredstev za življenje in je brez svoje krivde nezaposlen oziroma nima dohodkov. V takih okoliščinah bo bralka praviloma morala preživljati svojega moža, če bo zakonska zveza še obstajala. Lahko sicer dokazuje drugače, vendar je bolj jasna situacija, če sta uradno ločena, kot pa če sta ločena le dejansko, ali kot so rekli včasih, da pride do ločitve od postelje in mize.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE
Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.
Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
IZVRŠBA ZARADI DOLGA
Bralka je za dobavo energije in stroške upravljanja dolžna več zneskov od leta 2012 naprej. Zoper njo se je začela izvršba. Ker ima nizko pokojnino, s katero se težko preživlja, jo skrbi, kaj vse ji lahko vzamejo.
V postopku izvršbe lahko praviloma zasežejo karkoli, kar je v lasti dolžnika, in poskušajo tako poravnati njegov dolg. Določene stvari pa so izvzete iz izvršbe in jih ni dovoljeno vzeti dolžniku. Takšne stvari so na primer: obleka, obutev, predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, torej stvari, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, torej tudi hrana in kurjava za šest mesecev, pa redi in medalje in invalidski pripomočki...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OPOROKA IN NUJNI DELEŽI
Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.
Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SOLASTNIŠTVO
Bralka je ena izmed petih solastnikov stanovanja v večstanovanjski stavbi. Svoj delež bi rada prodala, zato jo zanima, kdo vse ima predkupno pravico in kako mora ravnati v zvezi s tem.
Predkupno pravico imajo solastniki stanovanja, lastniki sosednjih stanovanj pa ne. Zaradi vzpostavitve etažne lastnine se namreč šteje, da je vsako stanovanje svoja stvar, zato imajo prednost pri nakupu le tiste osebe, ki so že solastniki konkretnega stanovanja.
Bralka mora druge solastnike stanovanja pisno s priporočeno pošto in povratnico obvestiti o tem, da prodaja svoj delež, za koliko ga prodaja in kako dolgi so plačilni roki. Solastniki imajo možnost, da v tridesetih dneh od prejema obvestila uveljavljajo predkupno pravico, in sicer tako da bralko obvestijo o tem, da jo uveljavljajo. V tem primeru mora bralka prodati svoj delež tistemu, ki je uveljavljal pravico, in ga ne sme prodati drugemu. Če bi dva solastnika uveljavljala predkupno pravico, je vsak od njiju upravičen do dela bralkinega solastniškega deleža v skladu z višino svojega obstoječega solastniškega deleža. Če solastniki v danem roku izjavijo, da ne uveljavljajo predkupne pravice, ali če se glede tega sploh ne izrečejo, lahko bralka svoj delež proda komur koli za ponujeno ceno ali dražje, ne sme pa ga prodati pod ceno, ki jo je ponudila solastnikom.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
KAKO SI ZAGOTOVITI OSKRBO
Bralka nima svojih otrok, ima pa stanovanje, ki bi ga rada podarila nečakinji ali pa bi ji ga zapustila z oporoko. Hkrati bi rada še naprej živela v tem stanovanju in si zagotovila, da bo nečakinja skrbela zanjo oziroma bo doplačevala za domsko oskrbo, če bo kdaj to potrebno.
Bralka lahko svoje stanovanje in vse drugo premoženje da nečakinji bodisi s pogodbo bodisi oporoko. Razlika je v tem, da pri pogodbi nečakinja praviloma takoj postane lastnica stanovanja, pri oporoki pa to postane šele po bralkini smrti. Bistvena razlika je tudi v tem, da se bralka lahko kadar koli premisli in oporoko spremeni, pogodba pa se lahko spremeni le s soglasjem bralke in njene nečakinje ali pa se razveljavi oziroma razveže na podlagi sodbe sodišča. Nečakinja je pri pogodbi dolžna ravnati tako, kot je določeno v pogodbi, pri oporoki pa lahko skrbi za bralko, ni pa dolžna skrbeti zanjo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN
Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.
Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRODAJA STANOVANJA
Bralka bi rada prodala svoje stanovanje, ker bo odšla v dom upokojencev. Zanima jo, ali mora za prodajo pooblastiti nepremičninskega posrednika in kakšno pogodbo mora skleniti. Sprašuje še, ali potrebuje cenitev in kolikšno ceno lahko pričakuje.
Prodaja nepremičnine je za večino precej stresna, saj tega ne počnemo pogosto v življenju. Dober nepremičninski posrednik utegne pri tem zelo pomagati, je pa težko ugotoviti, kdo je v pomoč in kdo ne. V Sloveniji je sicer uvedeno obvezno licenciranje posrednikov, vendar se preverja samo to, ali imajo licenco ali ne, ni pa skoraj nobenega nadzora nad tem, kako posrednik opravlja svoje delo. Pred odločitvijo je treba zelo natančno prebrati pogodbo in splošne pogoje posredovanja.