DARILNA POGODBA ALI OPOROKA

Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kolikšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo, in kolikšen, če bi jima nepremičnino zapustila z oporoko.

Premoženje, ki ga posameznik prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo, je enako obdavčeno. Razlika je le v tem, da davčna obveznost pri darilni pogodbi nastane z dnem sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nadalje je enako obdavčeno tako dedovanje na podlagi oporoke kot dedovanje v primeru, da oporoke ni. Tisti, ki podarja ali z oporoko zapušča svoje premoženje, nikoli ni zavezanec za plačilo davka, pač pa davek plača tisti, ki premoženje prejme.

DEDOVANJE VNUKA

Bralki je pred leti umrl mož, nekaj časa nazaj mlajši sin, zdaj pa še starejši sin. Razen vnuka in polbrata nima drugih svojcev. Skrbi jo, kaj bi se zgodilo, če bi tudi vnuk umrl. Ali bi po njej dedoval njen brat?

Dedovanje lahko poteka na dva načina. Prvi način je, da zapustnik napiše oporoko in v njej določi, kdo naj kaj deduje. Če je tisti, ki je napisan v oporoki živ na dan zapustnikove smrti, če ni dedno nevreden in če se dediščini ne odpove, potem deduje. Oporočni dedič je lahko kdorkoli, ne le sorodniki.

VRAČILO PO SPLETNEM NAKUPU

Bralka je v spletni trgovini kupila sesalnik, ki pa je že po nekaj dneh nehal delati. Prodajalec je pripravljen vrniti kupnino, vendar zahteva, da mu bralka pošlje sesalnik nazaj, za kar pa bi morala plačati dokaj visoko poštnino, s čimer se ne strinja.

Nakup v spletni trgovini je po pravni definiciji nakup na daljavo. Pri tem ima kupec pravico v 14 dneh obvestiti prodajalca, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Seveda pa v tem času ne sme uporabljati kupljenega, le toliko, da preveri lastnosti izdelka. Če bi bralka na primer kupila obleko, bi jo lahko samo pomerila.

ODPOVED POTOVANJA

Bralka je pri turistični agenciji plačala potovanje, vendar zaradi trenutnih razmer na pot ne želi. Na agenciji so ji dejali, da je do dneva odhoda še kar nekaj časa in zato obstaja možnost, da se bodo razmere spremenile, tako da ne bo več veljala prepoved potovanj. Bralka ni sklenila zavarovanja za primer odpovedi potovanja, zato jo zanima, kaj naj stori.

Zavarovanje za primer odpovedi potovanja navadno krije le rizike, ki so povezani s konkretnim potnikom (odpoved zaradi nenadne bolezni ali poškodbe potnika). Krije pa lahko tudi druge rizike, kot je riziko epidemije in z njo povezane ukrepe. Ali je to zajeto v zavarovanju ali ne, je stvar konkretne zavarovalne police, tako da jo je dobro zelo natančno prebrati.

SAMOVOLJNO RAVNANJE SOLASTNICE

Bralka je podedovala solastniški delež na hiši. Ena izmed dedinj ima 1/6 deleža, preostali dediči pa vsak po 1/12. Dogovarjali so se, da bodo hišo skupaj prodali, potem pa so izvedeli, da je solastnica, ki ima največji delež, hišo dala v najem svoji prijateljici. Preostalih solastnikov o tem ni obvestila, pravi, da gre za brezplačni najem in da bi bilo bolje, da se hiša proda čez nekaj let, ko bodo vsi že več kot pet let lastniki hiše, in da se bo takrat prijateljica tudi izselila iz hiše. Bralko zanima, kaj naj stori.

ENA HIŠA, DVA OTROKA

Bralka je lastnica družinske hiše. Po moževi smrti so se na zapuščinski obravnavi z otrokoma dogovorili, da ona podeduje celotno hišo. Sin bi si zdaj rad v neizdelani mansardi uredil stanovanje. Bralka razmišlja, da bi hišo razdelila tako, da bi sin dobil mansardo že zdaj, hči pa bi po njeni smrti dobila visoko pritličje, v katerem zdaj živi bralka. Zanima jo, ali mora hči soglašati s tem in kako naj to uredi tako, kot se je odločila.

Bralka lahko s hišo prosto razpolaga, kar pomeni, da lahko sinu dovoli, da ta uredi mansardo in v njej živi ali pa tudi ne. Soglasje hčere za to ni potrebno, prav tako nima možnosti, da bi temu nasprotovala, čeprav sta se oba otroka na zapuščinski obravnavi odpovedala dedovanju dela hiše v korist matere.

SANACIJA NAPAK IZ BANČNE GARANCIJE

Bralec je v letu 2009 sklenil pogodbo, s katero je kupil novo stanovanje. Po končani gradnji je podjetje, ki mu je prodalo stanovanje, šlo v stečaj. Sčasoma so se začele pojavljati napake gradnje (zamakanje, napake na fasadi …). Po skoraj desetih letih so se stanovalci obrnili na notarko, ki je skrbela za prodajne pogodbe, in od nje zahtevali, da se sanacija napak krije iz bančne garancije, ki je bila izdana ob prodaji stanovanj. Notarka jih je obvestila, da je bila garancija veljavna le do leta 2011 in da žal na ta način ne morejo dobiti ničesar. Bralca zanima, kje in kako lahko uveljavlja povračilo škode.

DOLGOVI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Bralec in sin sta solastnika hiše. Sin ima s. p., a ni preveč uspešen pri poslovanju, saj ga terja kar nekaj upnikov. Sin zagotavlja, da njegove težave ne morejo vplivati na lastništvo hiše, ker naj bi za svoje odgovornosti odgovarjal le kot podjetnik. A bralca vseeno skrbi.

Bralec je upravičeno zaskrbljen. Oseba, ki se registrira kot samostojni podjetnik (s. p.), sicer prvenstveno praviloma poplačuje svoje obveznosti iz poslovnega kapitala, če pa ta ni zadosten, odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi, da lahko upniki posežejo tudi na solastniški delež na hiši, ki ga ima. Družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delničar v delniški družbi (d. d.) pa odgovarja le s tem, kar je vplačal kapitala. Če je d. o. o. prezadolžen, upniki praviloma ne morejo poseči na premoženje družbenikov, če pa s. p. naredi več dolgov, kot ima podjetniškega kapitala, pa lahko upniki posežejo na njegovo osebno premoženje.

MAMINE FINANCE

Bralec piše, da je mama zbolela za demenco. Zanjo sicer izmenično skrbita s sestro, vendar je sestra formalna skrbnica in s tem pooblaščena za razpolaganje z maminim denarjem. Odkar je postala skrbnica, bralcu ne želi povedati nič o maminem finančnem stanju in se sklicuje na to, da tega ne sme povedati. Bralec bi vseeno rad vedel, kako je z maminimi financami, saj ga skrbi, kako sestra gospodari z denarjem in kaj sploh z njim plačuje. Obrnil se je tudi na center za socialno delo, kjer pa so mu povedali le to, da je vse v redu. Podatkov mu niso hoteli dati.

STANOVANJE KOT DARILO

Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.

Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.

Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.