Do uveljavitve krompirja (v nekdanji Avstro-Ogrski so ga množice sprejele šele s cesarico Marijo Terezijo) so različne vrste kaše pomenile glavno prilogo k mesnim jedem in so bile tudi osnova za samostojne in nasitne jedi. Danes spet pridobivajo pomen. Zlasti to velja za ajdovo, ječmenovo in proseno kašo, veliko manj pa za pirino in rženo kašo.

Temeljna značilnost različnih vrst kaše je, da so lahkó prebavljive ogljikohidratne jedi, če niso izdatno zabeljene z maščobo. Vendar prebava poteka dolgo časa, zato ima kaša nizek glikemični indeks. Kaša, ki je skuhana na mleku, z maslom in smetano, je hkrati energijsko bogata beljakovinska hrana in zmore nadomestiti meso.

V telesu imamo okrog 600 mišic, ki predstavljajo skupaj okrog 40 odstotkov telesne mase. In skoraj tretjina mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice oslabijo.

Odrasli človek potrebuje povprečno do dva grama beljakovin na kilogram telesne teže, športniki še več. Vendar ni pomembna samo količina, temveč tudi kakovost. Vedeti je treba, da na primer iz 100 gramov živalskih beljakovin telo pridobi 60 do 80 gramov lastnih beljakovin, iz beljakovin rastlinskega izvora pa komaj 45 do 60 gramov. Temu pravimo biološka vrednost beljakovin in je pri beljakovinah živalskega izvora veliko višja. Pri jajcu in sirotki pa je izkoristek 100 odstotkov.

Vrtnarji pravijo, da so redkvice prve prave znanilke pomladi na domačem vrtu. Zelo hitro rastejo in so z vidika pridelave povsem nezahtevna zelenjava. Toda zelo dobra in zdravilna.

Sort je veliko in se razlikujejo po velikosti in barvi, vse pa imajo veliko vitaminov skupine B, in sicer največ folne kisline za dobro voljo ter B2 in B6. Posebne so tudi zaradi velikih količin selena in vitamina C, ki krepita imunski sistem. Redkvice vsebujejo še kalij, kalcij, magnezij in baker. Imajo pa zelo nizko energijsko vrednost.

Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok vode. Voda je transportno sredstvo in prenaša hranilne snovi v različne dele telesa ter zagotovi razmere za potek kemičnih reakcij. Pri presnovi nastajajo tudi odpadne snovi in voda ima vlogo odstranjevanja teh snovi in prečiščevanja celic. Hkrati je izredno pomembna pri prenosu živčnih impulzov in pravilnem delovanju možganov, uravnava tudi telesno temperaturo.

Človeško telo je iz okrog 25 odstotkov trdnih snovi in 75 odstotkov vode, v možganih je to razmerje še bolj v prid vodi, saj je je celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Občutek žeje začne pešati od zgodnjih odraslih let naprej – postajamo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega zavedali. V celicah se zato odstotek vode s starostjo postopno zmanjšuje, kar zmanjšuje celično dejavnost. Posledice so resne bolezni in v najhujšem pomanjkanju tudi smrt. Znano je dejstvo, da človek zdrži veliko več časa brez hrane kot brez vode.

Koprive so družabne, čeprav so divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Po starodavni legendi naj bi pekoče koprive spekle tako, kot so se fantje opekli pri krepostnih dekletih. Vsekakor so koprive pogosto prezrte, a odlične za pripravo v ponvi ali loncu.

Kopriv je več vrst in prav vse so zdravilne. Pekoča velika kopriva zraste do poldrugi meter visoko. Ima razraslo koreniko; na steblu in srčastih listih pa so številni žgalni votli laski. V njih je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, kot smo se učili v šoli, marveč hisitamin z acetilholinom. Mala kopriva je pol nižja, liste ima manjše in jajčaste, speče pa prav tako močno kot velika.

Za trdno zdravje je uravnoteženo kislinsko-bazično razmerje, uravnan pH, izrednega pomena. Uravnotežena prehrana daje organizmu vse, kar potrebuje. Ključnega pomena sta količina in pestrost hranil, ki jih dobimo z živili. Ravnotežje ali neravnotežje hranil se pokaže v vrsti ostankov, ki vplivajo na kislost ali bazičnost v telesu. Prevelike količine odpadnih snovi, zlasti kislin, ki se nalagajo v tkivih, prej ali slej privedejo do bolezni.

Da bi to razumeli, moramo najprej spoznati, kaj je pH-vrednost. Kisline in baze je leta 1923 definiral danski fizik in anorganski kemik Johannes Nicolaus Brönstedt. Njegova lestvica obsega 14 stopenj za kisline in baze, in ta razdelitev velja še danes. Po definiciji so kisline snovi, ki oddajajo protone, baze pa jih sprejemajo. Enota je pH-vrednost, pri tem ima najmočnejša kislina pH-vrednost 1, najmočnejša baza pa 14. Nevtralna tekočina ima torej pH-vrednost 7, kar pomeni, da pri tej vrednosti ni ne presežka bazične ne kisle spojine.

Pred veliko nočjo se v javnosti vedno zelo zaostrijo razprave o pomenu ali nesmislu uživanja mesa. Olje na ogenj pa prilivajo tisti, ki bijejo plat zvona, češ da je meso škodljivo, saj povzroča cel kup bolezni. Toda te razprave imajo malo skupnega ali nič z znanstvenim pristopom in odgovornim odnosom do mesa vseh vrst in izvora. Meso pravilne prireje je zdravo in pomembno za naš razvoj, uživajmo pa ga vedno v kombinaciji z zelenjavo in tudi sadjem.

Človek, podobno kot živali, ni sposoben absorbirati dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, a ga za normalen razvoj in delovanje telesa nujno potrebuje. Naše telo pa je sposobno dušik črpati iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer imajo zadnje manjšo biološko vrednost.

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Zato bi ga lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Izvidniške celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi ''rodovi vojske'' imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Delovati morajo usklajeno, če zataji samo eden izmed podsistemov, se obramba sesuje. In bolezen je tu!

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, ki je tako dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca,  ki je pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami maščobe tvorijo osnovo za človekovo uravnoteženo prehranjevanje.

V moji mladosti so maščobe pomenile moč, več energije in volje, več smeha, manj težav s kožo ..., zato smo si brezskrbno namazali maslo na črni kruh, posneli smetano z mleka, jedli ocvirke ... Pili smo ribje olje, ki so ga zdravniki kot zdravilo predpisali vsem odraščajočim. Danes pa mnogi menijo, da so maščobe krive za holesterol, kapi, srčna in druga obolenja ter slabo kožo, kako so menda to same kalorije, ki se jih moramo izogibati. Le kaj se je zgodilo, da sta nastala dva tabora: prvi, ki maščobe in olja črti, in drugi, ki mu poje hvalo?

Vsi vemo, da se je najlepše družiti ob polni mizi jedače in pijače. Tedaj nas rado zapelje, da pojemo in popijemo preveč. Na srečo telo hitro reagira na pretirano prehranjevanje in nas opozori na nevarnost, zato se po navadi ne zgodi kaj hujšega. Zato vsekakor prisluhnimo telesu!

Pri pretiravanju, ne samo decembrskem, se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti. Tudi brez zdravnika lahko opazimo znamenja zastrupljanja telesa, to pa so glavobol, omedlevica, alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, lepljive veke, nespečnost, zamašen nos, zvonjenje v ušesih, napadi kašlja in obilno nastajanje sluzi, prekomerno znojenje, tudi nepravilen srčni ritem, okorelost udov, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje in zatikanje pri govorjenju, nihanje razpoloženja, napadalnost in podobno.