Arheologe si po navadi predstavljamo kot ljudi, ki na terenu z malimi lopatami izkopavajo velike kamnite bloke, iščejo male kovinske, keramične ali drobne steklene razbite predmete, zelo natančno z majhnimi čopiči odstirajo prah z njih, želijo najti ostanke velikih civilizacij, razložiti, ali je bilo res tako, kot je zapisano v knjigah. Dr. Neva Trampuž Orel pa je raziskovala nekoliko drugače in Slovensko arheološko društvo ji je decembra lani podelilo nagrado za življenjsko delo, ker je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije.

Leto velikega pisatelja Ivana Cankarja

Ob 100. obletnici smrti velikega slovenskega književnika letos zaznamujemo Cankarjevo leto. Še posebej pestro dogajanje se obeta na Vrhniki, njegovem rojstnem kraju, prav tako pa bodo življenje in izročilo velikega kulturnika predstavili številni javni in zasebni zavodi, razstavišča, društva ter posamezniki po vsej Sloveniji. V koprodukciji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma so pripravili novo postavitev farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki jo je režiral Eduard Miler, avtorica priredbe in...

 29. januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov),...

Tako ji pravijo, čeprav ni ne psihologinja ne psihoterapevtka. Je vrhunska poznavalka knjig, knjižnih zakladov in nesporna avtoriteta na svojem področju. Bila je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo plaketo, Trubarjevo priznanje, bila je knjigotržka leta 2008, leta 2017 je prejela plaketo mesta Ljubljana, na 33. slovenskem knjižnem sejmu pa Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in ogromno življenjsko ter delovno strastjo ji je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic.

 Izginjajoče kulture – razstava fotografij 

Na razstavi v Jakčevem paviljonu Dolenjskega muzeja v Novem mestu si lahko do srede marca ogledate portrete staroselcev iz težko dostopnih delov porečja reke Omo v Etiopiji ter iz Arunačal Pradeša in Nagalanda, zadnjih kotičkov divjine v Indiji. Posameznice in posameznike sta Arne Hodalič in Katja Bidovec želela prikazati, kot bi bili posneti v pravem fotografskem studiu, čeprav sta jih fotografirala na odmaknjenih območjih in v zelo težkih razmerah. Fotografije so lepe in zanimive, kar ni čudno, če vemo, da je Hodalič tudi urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija, Katja Bidovec pa prejemnica nagrade Hanna Hardta za izstopajoče dosežke študentov medijskih in komunikacijskih študij.

Pravijo, da so latinski pregovori polni modrosti. Tudi Nomen est omen. Vendar za književnico Zvezdano Majhen to enostavno ne velja. Ni majhna po velikosti, njen opus pa je velikanski: 52 knjig za otroke, osem knjig za odrasle, je avtorica vseh besedil na 16 zgoščenkah za otroke in odrasle, na mnogih udeležena skupaj z drugimi avtorji, in avtorica libreta muzikala Čarobno drevo. Napisala je scenarije za 12 kratkih filmov pod skupnim naslovom Harmonija Evrope. Poleg literarnih del ima v državnem registru ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije) prijavljenih 150 strokovnih člankov, objavljenih v različnih revijah …

Zavetje Babilona

S to svetopisemsko zgodbo je povezana tema razstave, ki si jo lahko ogledate v mariborskem Kibla Portalu (do februarja 2018). Dela 46 umetnikov iz sveta in Slovenije predstavljajo današnji čas na temo zavetja. »Vse pa povežejo s temo migracije,« je povedala kuratorka razstave Nina Jeza. Umetniki se ubadajo z vprašanji bivanja in obstoja, obujajo vprašanja eksistencializma, ki se je zavzemal ne le za svobodo posameznika in enakopravnost ljudi, ampak tudi za avtonomijo vsakogar in pravico do izražanja. Čeprav so različni, je njihova osnovna misel preživetje. Razstava je del štiriletnega projekta Tvegaj spremembo, ki ga z mednarodnimi partnerji do leta 2020 podpisuje prav mariborska Kibla. Na ogled od torka do sobote od 15. do 19. ure.

Srednjeveška Ljubljana

Nedavne arheološke raziskave v središču prestolnice so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v srednjem veku, njene začetke pa premaknile v čas okoli leta 1000. Izjemna odkritja je posebej poudaril avtor razstave in muzejski arheolog Martin Horvat. Lesene posode na Stritarjevi ulici, najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice, presenetljiva najdba vitezovega groba, ki pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega viteškega stanu, do reformacije v Ljubljani so zanimivosti z razstave, ki bo na ogled od 14. 11. do 2. 5. 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana. Od 16. do 18. novembra pa bo v Ljubljani potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

 Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.

Kot vodja filmske vzgoje v Pionirskem domu je vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala otroško in mladinsko ustvarjalnost in jo popularizirala doma in v tujini. Odmevno je bilo njeno delovanje v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi, ki jih je več let pripravljala po...

Kolumbova hči Alma M. Karlin

Cankarjev dom in Pokrajinski muzej Celje sta pripravila zanimivo razstavo o Almi M. Karlin, popotnici in avtorici številnih knjig. Spoznali boste njeno življenje, dela in videli številne predmete iz njene bogate zbirke, med drugim tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela osemletno potovanje okoli sveta. Pripisovala mu je posebne moči ter velik pomen, ga poimenovala Skrivnostni, kasneje pa je postal osrednji junak njenega romana Malik. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja. Ogledate si jo lahko v galeriji Cankarjevega doma do 14. januarja, ob njej bo več predavanj, kjer bomo spoznavali Almo kot teozofinjo in pisateljico.