Mirjana Borčič – pionirka filmske vzgoje
Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.
Kot vodja filmske vzgoje v Pionirskem domu je vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala otroško in mladinsko ustvarjalnost in jo popularizirala doma in v tujini. Odmevno je bilo njeno delovanje v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi, ki jih je več let pripravljala po...
-
Kolumbova hči Alma M. Karlin
Cankarjev dom in Pokrajinski muzej Celje sta pripravila zanimivo razstavo o Almi M. Karlin, popotnici in avtorici številnih knjig. Spoznali boste njeno življenje, dela in videli številne predmete iz njene bogate zbirke, med drugim tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela osemletno potovanje okoli sveta. Pripisovala mu je posebne moči ter velik pomen, ga poimenovala Skrivnostni, kasneje pa je postal osrednji junak njenega romana Malik. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja. Ogledate si jo lahko v galeriji Cankarjevega doma do 14. januarja, ob njej bo več predavanj, kjer bomo spoznavali Almo kot teozofinjo in pisateljico.
-
Svet je potreben objema, pravi pisateljica Darinka Kobal, ki je do zdaj napisala že 1100 različnih otroških pravljic, zgodb in ustvarjalnih nalog za otroke. Njen opus obsega 45 slikanic s pravljicami in 25 knjig v elektronski obliki. Z njimi obiskuje šole in knjižnice ter jih pripoveduje otrokom, pri tem pa ji pomaga lutka Pika Rokavička. Štiri so prevedene v hrvaščino, ena v srbščino in tri v angleščino. Poleg tega objavlja zapise v številnih revijah, tudi Vzajemnosti, in na Radiu Slovenija. Tako obsežen opus je lahko ustvarila zato, ker zase pravi, da je radovedna in disciplinirana, drži se načela, da vse, kar začne, tudi konča. Preživela je hudo bolezen, že več let je prostovoljka, polna je energije in veselja do življenja, kar kot nekdanja učiteljica rada deli z drugimi.
-
Do srede septembra gledališča še ponujajo možnost za vpis abonmajev v novi sezoni, kar omogoča nakup cenejših vstopnic, zato smo pripravili pregled nove in zanimive ter bogate ponudbe nekaterih gledališč. Večinoma so pripravili po šest premier.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje začenjajo sezono z monološko pripovedjo žensk treh generacij – babice, hčere, vnukinje – o ljubezni, osamljenosti in odtujenosti. Dramo Ljubi moj je napisala irska dramatičarka Elaine Murphy, nadaljujejo z Erazmom in potepuhom Astrid Lindgren, dramo Pesmi živih mrtvecev avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, ki se poigrava s situacijami v slovenskem političnem prostoru. Pripravili bodo song komedijo Moški brlog svetovno slavnega Kristofa Magnussona, kjer ta razlaga, zakaj moški sovražijo šoping. Zelo zanimiv bo Puškinov Jevgenij Onjegin, za katerega je odrsko priredbo pripravil Nebojša Pop Tasić, režirala pa ga bo Moskovčanka Yulia Roschina.
-
Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)
25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO.
-
V novih časih sol ni tako priljubljena pri pripravi hrane, kot je bila včasih, zdravniki ji pripisujejo nekatere škodljive lastnosti, toda še vedno je nepogrešljiva pri proizvodnji stekla, aluminija, usnja, številnih umetnih mas, v farmaciji, medicini, kozmetiki, pozimi pa služi za varen potek prometa. Včasih so ji rekli »belo zlato« in je bila pomembna strateška surovina, tako kot je zdaj nafta, ker je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil. Bila je celo plačilno sredstvo, oblastniki so z njo veliko zaslužili, tihotapci tudi, saj je cvetela nedovoljena trgovina s soljo. Izbrali smo nekaj okruškov iz dolge zgodovine soli.
-
Tri Antigone
Vsako zgodovinsko obdobje ponuja novo razlago večne antične tragedije, ki je preživela čas. Tokrat jo razlaga svetovno uveljavljeni filozof Slavoj Žižek. Njegovo besedilo, ki ga je sam imenoval etično-politična vaja, so na oder postavili v Anton Podbevšek Teatru pod vodstvom režiserja Matjaža Bergerja. Žižek je zapisal, da je nastal zato, ker je bil nezadovoljen z njeno vnaprejšnjo mitologizacijo lastne geste pokopa bratovega trupla, zato je kar dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20.
-
Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znan rek znamenitega filozofa Renéja Descartesa. Pa je tudi sam znamenit, ker je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, več kot tisoč jih je nepatentiranih, uresničenih pa 41. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke in prve izzive za izume je našel na svojem področju. Živel je v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici, Firencah, Beljaku in Garmisch Partenkirchnu. Poklic ga je prisilil v mobilnost, imel je 5 državljanstev, 43 avtomobilov, v katerih je po svoji statistiki preživel kar 4 leta, tri na vlakih, leto in pol v letalih, eno leto na ladji, 25 let v hotelih. Ker ni bil nikdar na bolniškem dopustu in ni plačeval za pokojnino, se njegovo delo izumitelja ne sme zaustaviti. Čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno dela, ima svojo pisarno in je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.
-
Ekskluzivno za bralce Vzajemnosti
V četrtek, 18. maja, ob 20. uri še posebej vabijo bralce Vzajemnosti v Kavarno Union na ogled monokomedije Domna Valiča – Zapornik št. 3.2.3. Domen Valič je znan predvsem po svoji vlogi v seriji Usodno vino in kot sovoditelj oddaje Slovenija ima talent, zato je zagotovo dobro znan tudi vam. Blesti pa v svoji igri Zapornik št. 3.2.3., kjer interpretira različne like. Samo za naše bralce bo cena vstopnine znižana: 10 evrov. Rezervacije na tel. številki 040 33 66 72.
-
Trač ali Mnogo hrupa za nič
Novi muzikal, ki si ga lahko ogledate v Mestnem gledališču ljubljanskem, je navdihnila istoimenska Shakespearova komedija, libretist in korežiser Gašper Tič ji je dodal to, kar je značilno za sedanji čas. V mislih je imel rumene medije, ki živijo od tračev. Od angleške komedije je ohranil ljubezenske zaplete, hrepenenje, preizkušnje, spletke, obrekovanje, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko skočijo v objem. Besedilo je duhovito, zabavno, in občinstvo dolgo ploska že med predstavo, za kar imajo veliko zaslug tudi odlični igralci: Uroš Smolej v vlogi župnika, Iva Krajnc Bagola – načitana hči, Tanja Ribič – njena mama in oštirka Maša, Gregor Čušin – oče in gostilničar ter vsi, ki igrajo, pojejo ter se odlično gibajo po odru. Avtor glasbe Davor Herceg s svojimi glasbeniki igra v živo, predstavo pa dopolnjujejo še odlični plesalci.