Prosimo, ne razumite naslova tako, kot da pomeni nekaj grdega. Nasprotno! Gledališče Glej namreč pripravlja projekt z naslovom Starci. Delajo ga z ljubeznijo in spoštovanjem do seniork in seniorjev, želijo povezati mlado in staro generacijo, doseči medgeneracijski dialog. Prepričani so, da imajo starejši veliko spominov, ki so izjemno dragoceni in bi jih bilo škoda prepustiti pozabi.

Že pred časom smo iz Gledališča Glej prejeli obvestilo, da vabijo k sodelovanju pri projektu Starci posameznice in posameznike, starejše od 60 let, da »se nam pridružite k potovanju skozi spomine, k ustvarjanju filmskih zgodb in druženju. Zanimajo nas vaše zgodbe!« 

Spominska razstava Vladimire Bratuž Furlan - Lake

V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (Komenskega 8 v Ljubljani) si lahko do 25. maja ogledate pregledno razstavo del akademske kiparke in diplomirane arhitektke Vladimire Bratuž - Lake (1923–2006). Poleg kiparstva je študirala tudi arhitekturo pri arhitektu Jožetu Plečniku. Zanjo je bilo značilno predvsem eksperimentalno delo, saj je pri svojih skulpturah uporabljala različne postopke, tehnike in materiale – od železne pločevine, kamna do osnovnih materialov žgane gline in lesa.

Igralec Andrej Kurent je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel odličje Marija Vera, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za delo na področju gledališke, filmske in radijske umetnosti. Ker je bil od leta 1953 do 1994 član SNG Drama v Ljubljani, se gotovo spominjate katere izmed njegovih številnih vlog. Sodeloval je tudi pri filmu Na svoji zemlji. Bil je eden tistih, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko sceno. Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo h kasnejšemu poučevanju študentov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kurentovo igralsko mojstrstvo sta slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevali kot odlično, intenzivno in ekspresivno. Ne glede na to pa zase pravi: »Jaz sem bil večno drugi.«

Tej trditvi Eda Majarona se ne smemo začuditi, saj je vse življenje predan lutkarstvu kot ustvarjalec, pedagog, kritik, režiser, umetniški vodja, teoretik – mislec in praktik lutkovnega gledališča, priznan pri nas in v tujini. Zaslužen je za to, da so slovensko lutkovno umetnost sprejeli zunaj naših meja, kjer je stkal pomembne vezi s priznanimi tujimi umetniki in strokovnjaki s tega področja. Od leta 2010 je častni član mednarodne zveze lutkarjev UNIMA. Njegov opus je izjemno bogat, večkrat nagrajen, z lutkami je prepotoval pol sveta, njegove predstave pa še drugo polovico. Lani je izšla njegova zelo zanimiva knjiga Vera v lutko, posvečena njegovi ženi in vsem nekdanjim lutkarjem, v kateri obuja tudi spomine na velika imena slovenskega lutkarstva in njihova dela, zato vas vabimo na sprehod po postajah Majaronovega dela in razmišljanjih o lutkah.

O procesu staranja

V Gledališču Glej pripravljajo zanimiv filmsko-gledališki projekt, h kateremu so povabili seniorke in seniorje, da bi jim zaupali svoje spomine, izpovedi in življenjske zgodbe, iz katerih bodo nastali kratki filmi, potem pa gledališka predstava. Odzvalo se jih je nepričakovano veliko, saj so seniorji zaznali priložnost, da bo njihovo pričevanje ostalo pomembno zapisano kot sestavni del bogatega izročila življenja in mišljenja nekdanjih časov. Dobili bodo priložnost, da postanejo režiserji, scenaristi, snemalci in nastopajoči, saj bodo najprej posneli kratke filmske epizode, te pa bodo kasneje postale osrednji del predstave Starci. Zanimiv projekt, ki ga vodita Hana Vodeb in Tin Grabnar, nastaja v duhu dokumentarnega gledališča, več o njem pa bomo povedali v naslednji številki.

Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči

Tak je naslov razstave, na kateri v Umetnostni galeriji Maribor sodeluje trinajst umetnic. Prinašajo zgodbe iz svojega okolja z željo, da odprejo nove možnosti za razumevanje in spoznavanje žensk, ter zastavljajo vprašanja, ki omogočajo različne načine razmišljanja in čutenja o trenutnih izzivih in težavah današnje sodobne družbe, v kateri smo priča turbulentni socialnopolitični situaciji, ko morajo že zdavnaj pridobljene pravice žensk ponovno zagovarjati. Raznoliki pristopi teh del odpirajo številna vprašanja, med drugim: gradnja identitete, dom, družina, zastopanost, politika, delavske in socialne pravice žensk, da bi dosegli enakopravne možnosti. Razstava bo v Mariboru do 11. marca, potem pa bo potovala v Berlin, Gradec, Zagreb in Bratislavo, ker je del večjega projekta Društva za evropsko zavest.

Arheologe si po navadi predstavljamo kot ljudi, ki na terenu z malimi lopatami izkopavajo velike kamnite bloke, iščejo male kovinske, keramične ali drobne steklene razbite predmete, zelo natančno z majhnimi čopiči odstirajo prah z njih, želijo najti ostanke velikih civilizacij, razložiti, ali je bilo res tako, kot je zapisano v knjigah. Dr. Neva Trampuž Orel pa je raziskovala nekoliko drugače in Slovensko arheološko društvo ji je decembra lani podelilo nagrado za življenjsko delo, ker je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije.

Leto velikega pisatelja Ivana Cankarja

Ob 100. obletnici smrti velikega slovenskega književnika letos zaznamujemo Cankarjevo leto. Še posebej pestro dogajanje se obeta na Vrhniki, njegovem rojstnem kraju, prav tako pa bodo življenje in izročilo velikega kulturnika predstavili številni javni in zasebni zavodi, razstavišča, društva ter posamezniki po vsej Sloveniji. V koprodukciji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma so pripravili novo postavitev farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki jo je režiral Eduard Miler, avtorica priredbe in...

 29. januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov),...

Tako ji pravijo, čeprav ni ne psihologinja ne psihoterapevtka. Je vrhunska poznavalka knjig, knjižnih zakladov in nesporna avtoriteta na svojem področju. Bila je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo plaketo, Trubarjevo priznanje, bila je knjigotržka leta 2008, leta 2017 je prejela plaketo mesta Ljubljana, na 33. slovenskem knjižnem sejmu pa Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in ogromno življenjsko ter delovno strastjo ji je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic.