Navidezni človek Neon

Consumers Electronics Show (CES) se dogaja teden dni v začetku januarja v Las Vegasu in menda je to najbolj množično obiskan sejem elektronike v ZDA. Namenjen je vsem, ki jih zanima napredek na področju elektronike, in podobno kot za avtomobilski sejem se tudi tu vnaprej šušlja in domneva, kakšna presenečenja so pripravili največji proizvajalci elektronskih aparatov in drobnih predmetov, ki nam na ta ali oni način lajšajo življenje in delo z računalniki, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni in zapestnimi urami, ki zapisujejo zdravstveno stanje človeka, utrip srca, raven kisika v krvi in podobno.

Anandamid namesto konoplje

Večina ljudi pozna prozac, farmacevtski izdelek, ki ga zdravniki predpisujejo pri depresiji in za katerega je znano, da lahko depresijo celo poveča.

Medtem ko si domači proizvajalci industrijske konoplje pulijo lase, ker je EU prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo koncentrate kanabinoidov – CBD, je dobro opozoriti, da si lahko pomagamo sami.

Le malokdo je v poplavi CBD-izdelkov slišal za anandamid (ananda iz sanskrta in amid iz organske kemije), ki je popolnoma naravni antidepresiv, ki ga ustvarjajo človeški možgani.

Napovedati padec starejše osebe

Napovedati padec, preden se ta zgodi, je bil cilj raziskave, ki so jo opravili v Univerzitetni bolnišnici v Toulousu. Dr. Antoine Piau je raziskoval »tihe« padce pri starejših v oregonskem centru za starost in tehnologijo, največjem raziskovalnem centru za e-zdravstvo na svetu.

Tihi padec ne pušča posledic, ni ne zloma ne kake druge poškodbe. Hkrati pa je tihi padec zlovešč napovedovalec mnogo nevarnejšega, ki v kratkem sledi. Raziskava je obdelala 371 tihih padcev, ki jih je v štirih letih opisalo 200 udeležencev, 73 odstotkov od teh so bile ženske, povprečno stare 83,3 leta.

Pot nazaj v mladost

Paul Hynek je ime, ki bo zapisano v zgodovino, kajti ta 57-letni moški je prvi na svetu, ki so mu radikalno podaljšali življenje: njegovo biološko uro so potisnili krepko nazaj.

Raziskovalci so s tem poskusom prvič zares dokazali, da je mogoče obrniti tok življenja nazaj – v mladost.

Devet odraslih zdravih prostovoljcev je pristalo na poskus ekipe raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so jim napovedali spremembo fizičnega počutja, po domače pomladitev. Cilj spremembe naj bi dosegli tako, da bi vrnili timus – priželjc na velikost, kakršno ima moški pri 30 letih.

Nakupovanje brez hitenja

Slovenski vodje veleblagovnic, ki so jih nastavili tuji lastniki Spara, Hoferja, Lidla, Eurospina in E. Leclerca, očitno ne slutijo, da se jim bo zgodilo enako, kot se dogaja podružnicam trgovskih verig v Evropi. Stranke vse pogosteje uporabljajo internet, kjer si ogledajo, kaj je kje cenejše, nato si na dom naročijo vse, kar bi sicer morali sami nakupiti v trgovini, hoditi z vozičkom okrog previsokih polic, s povečevalnim steklom brati cene, ki so izpisane v predrobnem tisku, se pretegovati, da bi dosegli, kar potrebujejo doma ... Pritožb starejših je preveč, da bi jih naštevali. Za starejše očitno nihče nima dovolj časa.

Senior za volanom

Pred nekaj leti je bila v Italiji živa ideja, da bi starejšim voznikom omogočili varnejšo vožnjo s posebnim znakom. Tako kot velja L za mednarodno oznako za mlade voznike ali tiste, ki se šele učijo voziti, tako naj bi znak S na zadnjem delu vozila dal vedeti, da je za volanom starejša oseba. Navdušeni nad idejo so bili predvsem načrtovalci varne vožnje v Franciji in Italiji. Znak S naj bi veljal le za voznike seniorje, marsikateri so menili, da bi vnesel nekaj strpnosti med sicer nestrpne voznike. Morda bi počasnemu in mencavemu vozniku spredaj marsikdo »odpustil«, če bi opazil znak S.

Kot bi rekel J., vse se spreminja, vse mine. Kdo je J.? Lep, mlad, s kožo v barvi temne čokolade, pravilnih potez, kot večina Gancev. In lepo dišeč. Pred malo več kot pol stoletja, ko sem prvič prišla v Gano, sem se morala o Gancih marsikaj naučiti. Da se kar naprej umivajo, če je le voda v bližini in imajo pet minut časa. Da brcajo žogo kot obsedeni in hodijo na vse nogometne tekme. Da se ves čas smejejo, da so policisti podkupljivi, če te ustavijo in v vozniškem dovoljenju najdejo bankovec, te izpustijo. Če bankovca ni, obstaja alternativa: poveš mu vic, in medtem ko se on reži na vsa usta, se mirno odpelješ.

Park Evropa

Počitnice so tukaj, to velja tudi za starejše. To je čas, ko lahko vsaj za nekaj dni izprežejo in zaživijo svoje sanje. S prijatelji, vrstniki, partnerjem, v spremstvu odraslih otrok in vnukov se lahko zabavajo in brezskrbno veseljačijo v raznih zabaviščnih parkih Evropa. Marketing teh novih čudes, ki združujejo različne narode in starosti, ima dnevno 23 ur strokovnega vodenja po parku. 

Največji zabaviščni park Evropa meri 95 hektarjev in leži v trikotniku med Francijo, Nemčijo in Švico, v neposredni bližini Strasbourga. V njem je razporejenih petnajst evropskih pokrajin, ki se predstavljajo z značilno arhitekturo, rastlinstvom, kulinariko, vini in okuševalci vina ter naravne vode. Stotine privlačnih prireditev se vrsti po različnih delih tega parka 23 ur na dan in vabi obiskovalce na nepozabna doživetja. Zasebna maneža, imenovana Madam veseljaških zanimivosti, popelje obiskovalce na srečanje z dinozavri, na drugi strani pa Kankanska železnica vozi v Moulin Rouge, utrujeni popotniki si spočijejo v Baltazarjevem gradu, ob katerem uživajo tako starejši kot mlajši, ki odkrivajo svet mladosti starih staršev. Vsi se na koncu zberejo v Španski areni pod osupljivim svetlobnim spektaklom vodnih curkov in kaskad. Do 28. novembra bo odprto tudi vodno vesolje Aquatic Rulantica z veličastnimi tobogani …

Kako si izboljšati spomin?

Sredi tržnice, ko ugotoviš, da je nakupovalni seznam ostal doma, si želiš, da bi bil tvoj spomin boljši. Tudi človeka, ki te prijazno pozdravi in ogovori, včasih ne prepoznaš, njegovo ime je izginilo v temačnih predorih spomina, ki noče delati ravno takrat, ko je treba. Mnogo pozneje, zvečer, se spomniš imena in se sprašuješ, kako ti delujejo možgani in ali jih morda premalo obremenjuješ s križankami in igrami sudoku.

Marsikdo si mora po 60. letu starosti priznati, da njegov delovni spomin ni več tak, kot je bil pred desetletjem. Razveseljiva vest pa je, da so raziskovalci v Bostonu morda našli način, s katerim bi lahko možgane in spomin spravili spet v pravo formo. Dr. Rob Reinhart, bostonski profesor psihologije in možganske znanosti, ob njem pa raziskovalec John Nguyen sta s šibkimi električnimi sunki prek elektrod, pritrjenih na skalp, dražila nekoordinirane točke na predelih možganov v upanju, da bi se spomin okrepil. 

Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih do zdaj nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da položnic ne plačujejo na pošti ali banki, ampak vse opravijo s telefonom, a pri nas je težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambnih izdelkov in čistilnih sredstev na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.