Potrebe po stanovanjih večje od ponudbe
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lani povečal število nepremičnin, a so potrebe še vedno večje od ponudbe. V njihovi ponudbi prevladujejo namenska najemna stanovanja. Več starih stanovanj so obnovili, nova oskrbovana stanovanja pa načrtujejo na Bledu in v Mariboru.
Skupščina Nepremičninskega sklada PIZ je na junijski seji obravnavala povzetek letnega poročila za leto 2018. V razpravi so člani skupščine poudarili, da je bilo poslovanje družbe tako kot tudi v preteklih letih uspešno. Pri tem so opozorili na skrb družbe za primerno bivalno okolje upokojencev in drugih starejših, ki mora ostati prioriteta tudi v prihodnje, saj se je treba zavedati demografske slike v Sloveniji in staranja njenega prebivalstva.
O težavah pri ugotavljanju delazmožnosti in priznavanju bolniških odsotnosti
Tako na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kjer invalidske komisije opravljajo oceno delazmožnosti, kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov je svet pokojninskega zavoda na seji 13. junija med drugim obravnaval tudi postopke za oceno delazmožnosti in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čimprejšnje ukrepe na tem področju. Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj se pred kratkim ustanovljena projektna skupina za pripravo ukrepov čim prej loti dela.
Največje povečanje dohodkov za pokojninsko blagajno
Finančna uprava (Furs) je na seji sveta Zpiza konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranja pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.
K pozitivnemu premiku nedvomno prispeva tudi sprememba zakonodaje, ki jo na podlagi izkušenj v praksi terjajo tako Furs, Zpiz kot tudi drugi organi in organizacije. Bi si pa predlagatelji sprememb večkrat želeli krajši odzivni čas za uresničitev nujnih predlogov, ki bi prispevali k boljšim rezultatom. Sistem obveznih prispevkov je namreč kompleksen. Treba je upoštevati tako zakonodajo, ki ureja obvezno socialno zavarovanje, kot tudi zakone, ki določajo oprostitve plačila prispevkov, in dejstvo, da so pravila glede obveznosti in načina obračunavanja ter pobiranja posameznega prispevka določena v različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Ker je naša država članica Evropske unije, je pri pobiranju prispevkov poleg slovenske zakonodaje treba upoštevati tudi določene evropske uredbe.
O spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje
Kaj prinaša najnovejši predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je članom sveta Zpiza na zadnji seji predstavil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudaril je, da načrtovane spremembe izhajajo iz koalicijskega sporazuma, da ne gre za reformo, saj predlogi niso konkretizacija idej in rešitev, ki jih zajema bela knjiga. Zadnja pokojninska reforma namreč daje pozitivne učinke, je pa treba sistem sproti prilagajati družbenim razmeram in demografskim spremembam.
Pokojninska blagajna se krepi, manj gre iz proračuna
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je poslovno leto 2018 sklenil z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.295.175.086 evrov. Iz poročila, ki ga je svet zavoda obravnaval konec februarja, so dohodki in odhodki v primerjavi z načrtovanimi za leto 2018 nižji za dober odstotek. To je spodbuden podatek, ki kaže, da ima pokojninska reforma ZPIZ-2 pozitivne učinke in prispeva k dolgoročni finančni stabilnosti sistema.
Pokojninska blagajna je druga največja blagajna, saj predstavlja več kot polovico državnega proračuna. Glavni vir so davčni dohodki, to so prispevki za socialno varnost in drugi davki. Ta delež je v letu 2018 ponovno porasel v primerjavi z letom 2017, in sicer za 2,9 odstotka, kar znaša 78,7 odstotka vseh dohodkov, in je od leta 1996 najvišji. Posledično se je razumljivo znižal delež transfernih dohodkov. K višanju deleža teh dohodkov prispevajo tudi prispevki za socialno varnost od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Ta obveznost obstaja od 1. februarja 2015. Dijaki in študentje pa obenem pridobijo pokojninsko dobo.
Potrjena uskladitev pokojnin in drugih prejemkov
Na februarski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije potrdil redno uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka, ki velja od 1. januarja 2019. Prav tako pa tudi uskladitev nekaterih drugih prejemkov. Po dolgem času se bodo tako uskladili dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesno okvaro.
Namen redne uskladitve pokojnin, ki jih določa ZPIZ-2, je ohranjanje vrednosti pokojnin. Redna uskladitev je izvedena enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi, oba podatka uradno objavi Statistični urad RS. Podatek glede rasti plač je bil znan le nekaj dni pred februarsko sejo sveta zavoda. Rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra 2018 v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za obdobje od januarja do decembra 2017, znaša 3,4...
Novi člani nadzornega sveta Nepremičninskega sklada PIZ
17. januarja 2019 so bili na seji skupščine Nepremičninskega sklada PIZ imenovani novi člani nadzornega sveta, ker sedanjim članom poteče mandat. Zpiz je na predlog vlade predlagal Tineta Kračuna, Damjana Mašero in Marijana Papeža, Zdus je predlagal Zdravka Malnarja, delovna skupnost Nepremičninskega sklada pa Branka Škofljanca. Skupščina je predlagane imenovala v nadzorni svet Nepremičninskega sklada. V razpravi je bilo veliko govora o tem, da se morajo tako predlagatelji kot tudi kandidati zavedati odgovornosti te funkcije, saj je od njihovega dela odvisno, ali bo organizacija poslovala gospodarno. Za svoje delo lahko odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. (A. T.)
Prispevki pridno polnijo pokojninsko blagajno
Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne predstavljajo dohodki iz prispevkov zaposlenih, ki se zaradi večje zaposlenosti in višjih plač povečujejo. V finančnem načrtu za naslednje leto, ki so ga na decembrski seji potrdili člani sveta zavoda, so načrtovani dohodki iz prispevkov višji kot leta 2018, in sicer v višini 80,2 odstotka, prispevek iz državnega proračuna pa naj bi se zmanjšal pod 20 odstotkov. Povečali pa se bodo tudi izdatki zavoda, kar je razumljivo, saj je več kot 630 tisoč prejemnikov različnih pokojnin in več kot 10 tisoč prejemnikov pravic iz invalidskega zavarovanja in socialnih transferjev. Finančni načrt za 2019 predvideva tudi dve uskladitvi pokojnin, in sicer februarja v višini 2,8 odstotka in decembra za 1,5 odstotka.
Kritično o poklicnem zavarovanju
Svet zavoda se je na septembrski seji seznanil z obširnim poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v letu 2017 in ocenil, da je družba uspešno poslovala in uresničevala svoje poslanstvo. Med drugim je zagotovila tudi dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse od njene ustanovitve naprej je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazala 764,3 milijona evrov, kar presega dvomesečni strošek vseh slovenskih pokojnin. V letu 2017 je nakazala 50 milijonov evrov.
Brez tega nakazila Zpizu bi čisti dobiček poslovnega leta 2017 znašal 55,9 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic, tako pa je dejansko družbi ostalo 5,9 milijona evrov. Celotni vseobsegajoči donos pa je v letu 2017 znašal pred nakazilom omenjenega zneska Zpizu 82,6 milijona evrov. Skupna finančna sredstva družbe so po stanju na dan 31. 12. 2017 znašala 963,7 milijona evrov in so bila v primerjavi z letom 2016 višja za 3,5 odstotka.
Predlogi upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel predloge za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V dokumentu so zapisani členi ZPIZ-2, ki jih je treba dopolniti oziroma spremeniti. Dokument so že posredovali poslanskim skupinam državnega zbora, vladi in političnim strankam. Upokojenci se zavedajo, da vseh predlaganih rešitev ne bo mogoče uresničiti »z danes na jutri«, temveč le postopoma, to bodo tudi spoštovali, nikakor pa ne odstopili od zahtev.
Med prvimi ukrepi je zahteva po rednem sistemskem usklajevanju pokojnin. Po podatkih pristojnih organov so podani pogoji za redno in izredno uskladitev, zato upokojenci upravičeno zahtevajo, da se v letu 2019 s soglasjem vlade tudi izvedeta.
