Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Oskrbovanci potrebujejo počitnice

    september '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

    Za razmislek o počitnicah imamo vsaj tri razloge. Izteka se poletje, ko so zaradi epidemije počitnice vsem še posebej potrebne. Drugi razlog je oskrbovalno delo, ki zaradi napora kaj hitro lahko povzroča izčrpanost oskrbovalca – tako domačega kot poklicnega. Tretji razlog pa je enkraten v sedanjem trenutku: v slovenskem parlamentu čaka na obravnavo in sprejem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vsebuje nekaj dobrih novosti tudi glede počitniškega oddiha družinskih oskrbovalcev.

  • Kdo nas bo oskrboval?

    julij '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

    Slovenska vlada usklajuje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred parlamentarno obravnavo. Njegov predlog, ki je bil jeseni v javni razpravi, ima največ sodobnih rešitev od vseh, ki so jih vlade pripravile v dveh desetletjih. Za njegovo izvajanje sta zagotovljena proračunski in evropski denar za naslednja tri leta do novega zavarovanja. Njegova najšibkejša točka je oklevanje, da bi preusmeril dolgotrajno oskrbo v pristojnost občin, kamor spada enako kot vrtci, komunala in druge osnovne potrebe občanov. Od tega, koliko bo rešena ta in še nekatere šibke točke zakonskega predloga, je odvisno reševanje najbolj perečega problema današnje in jutrišnje oskrbe – kakovosten kader.

  • Dolgotrajna oskrba v epidemiji

    junij '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

    Naši domovi za stare ljudi so bili največja žrtev covida-19. Polovica smrtnih žrtev je bila v domovih. Njihova vodstva in zaposleni delajo že eno leto z napori, ki presegajo človeške moči. Stanovalci so bili mesece prikrajšani za obiske svojcev. Skupnost hodi okrog zaprte ustanove z njihovimi starimi ljudmi kot okrog zakletega gradu. Vse to se dogaja tudi med vsako gripo. Zastarel industrijski model velikih pokrajinskih domov in njegova institucionaliziranost pokažeta ob epidemijah svoj obraz v vsej svoji grozi.

  • Za humano oskrbo

    maj '21

    STARANJE V SLOVENIJI

    Pomanjkanje kadra za oskrbovanje ljudi, ki ne morejo sami opravljati vsakdanjih opravil, je dejstvo. Zadnjič smo razčlenili vzroke za ta problem: to delo je težko, slabo plačano, ne uživa javnega ugleda, institucionalizirane ustanove ne izhajajo iz dejanskih potreb in zmožnosti oskrbovancev in oskrbovalcev, naša kultura odriva človeško nemoč stran od oči in iz zavesti. Vendar se kaže rešitev.

    Izkušnje po Evropi kažejo, da je rešitev za kadrovsko pomanjkanje oskrbovalcev sodobna oskrba v lokalni skupnosti. Ko lokalna skupnost prevzame oskrbo svojih nemočnih ljudi in jo skupaj z državo in strokovnimi službami izvaja kot enovito, v celoto integrirano dejavnost, se v tem kraju rešuje tudi problem pomanjkanja dobrih oskrbovalcev.

  • Vsak človek prej ali slej postane oskrbovalec

    april '21

    Približno dvesto tisoč neformalnih družinskih oskrbovalcev in nad deset tisoč poklicnih oskrbovalcev v domovih za starejše in pri oskrbi na domu vsak dan pomaga okrog osemdeset tisoč prebivalcem Slovenije, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prijazna oskrba je njihova zasluga. Evropski podatki govorijo, da ima povprečno na deset let vsakdo nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo v onemoglosti.

    Kakšna bo oskrba v prihodnje, je odvisno od odgovora na vprašanji, kakšen sem jaz v vlogi oskrbovalca in kakšen odnos imam do oskrbovalcev onemoglih ljudi. Pomoč, ki jo potrebujejo starostno onemogli, bolni in invalidni ljudje pri opravljanju vsakdanjih opravil, opravljajo neformalni in formalni oskrbovalci. Neformalni oskrbujejo svoje domače, sosede ali znance nepoklicno in neslužbeno, formalni so strokovno usposobljeni in je oskrbovanje njihovo službeno delo. V polpreteklosti sta neformalno in formalno oskrbovanje potekali ločeno, današnja strokovna spoznanja in nove potrebe kažejo nujnost, da sta komplementarno povezani – neformalno in formalno oskrbo moramo povezati v svoji glavi in zakonu o dolgotrajni oskrbi.

  • Vzgoja za novo solidarnost med ljudmi

    marec '21

    Ljudje ocenjujejo kakovost oskrbe po oskrbovalcih. Če poklicni ali družinski oskrbovalec pomaga onemoglemu človeku tako, kakor bi to želeli zase, ga imamo za kakovostnega. Oskrbovanje je zahtevno delo. Oskrbovalec je nenehno na izpitu svoje humanosti in pogosto na meji telesnega in duševnega napora. Družba tega dela danes ne ceni visoko. Grozi nam pomanjkanje kakovostnih oskrbovalcev. V času priprave sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi nas razmislek o oskrbovalcih prizemlji. Kaj mora narediti za kakovostne oskrbovalce sistem, česa ne more in kdo bo to naredil?

  • Gre za človeka, ki potrebuje pomoč 

    februar '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA

    Slovenska vlada pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi in parlament ga bo, upajmo, v letu 2021 končno sprejel. Ali bo ta sistem dober, je najbolj odvisno od položaja dveh stebrov, ki ga nosita – to so oskrbovanci in oskrbovalci. Zakon je dober, kolikor odgovarja na potrebe, zmožnosti in hotenje ljudi v oskrbi in ljudi, ki jih oskrbujejo. Med enimi in med drugimi se vsakdo prej ali slej znajde. 

    Oskrba je humana, če sta njeno izhodišče in cilj človek, ki potrebuje pomoč, to je oskrbovanec kot posameznik. V industrijskem obdobju se je v družbi razširil miselni virus, ki preprečuje uresničevanje te vizije. Ko politik ali vodja oskrbovalne ustanove govori o oskrbi po meri človeka, misli sicer resno, v drobnem tisku pa je dodano: glede na finance in normative. Obvelja drobni tisk – to je serijska institucionaliziranost dolgotrajne oskrbe izpred pol stoletja. Stroka in evropska politika sta jo prepoznali kot usodno razvojno oviro.

  • Vizija oskrbe in oskrbovalnega sistema

    januar '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA

    PIŠE: prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka

    Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter medijih posvetili vprašanju, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Do leta 1995 sta imela njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi.

  • Občine v reševanje dolgotrajne oskrbe

    december '20

    STARANJE V SLOVENIJI

    Dolgotrajna oskrba se obnese le, če je lokalno organizirana – kot otroško varstvo, komunala in druge osnovne potrebe krajanov. Dom za stare ljudi, pomoč na domu, družinska oskrba in ducat drugih programov se samo v domači občini ali mestu lahko dopolnjujejo v integriran sistem – tak, da je human, finančno in kadrovsko vzdržen. V Sloveniji ima dom za stare ljudi samo 77 od 212 občin, pa še v teh skupnost nima vpliva, saj so v lasti in upravi države ali kapitala. Evropske države so s svojimi nacionalnimi sistemi uvidele, da je lokalna skupnost edina dobra rešitev za naraščajoče potrebe po dolgotrajni oskrbi. Projekt 30 slovenskih občin – Konzorcij 17 – obeta razvoj tudi pri nas.

  • Lokalna skupnost ali kapital kot nosilca dolgotrajne oskrbe

    november '20

    STARANJE V SLOVENIJI

    Ob staranju povojne generacije se križa vrsta novih dejstev. Število ljudi, ki zaradi starosti ali bolezni potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih, naglo narašča. Družina ne zmore več sama opravljati te naloge. V državah, ki uvajajo sodobno dolgotrajno oskrbo, se kot njena organizatorja in izvajalca uveljavljata lokalna skupnost in kapital. In kakšno vlogo imata?

    O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se krešejo stališča, ali pustiti tržnemu kapitalu odprto pot pri izvajanju te zahtevne dejavnosti za najbolj krhke ljudi. Če temu pritrdimo, sledi vprašanje, kako to v zakonu urediti, da bodo tržni izvajalci delali kakovostno in pošteno za oskrbovalce, njihove družine in razvoj skupnosti. Če pa kapitalu to odklonimo, sledi vprašanje, katere so stvarne alternative za finančno vzdržen razvoj te nujno potrebne veje socialne varnosti. 

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • …
  • 10
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov