UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO

Bralec navaja, da mu izplačujejo 20 odstotkov starostne pokojnine že od septembra 2018, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na predvidene spremembe pokojninskega zakona ga zanima, kdaj naj se upokoji: 31. decembra 2019 ali 1. januarja 2020. Slišal je, da bo ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa od 1. januarja 2020 naprej nižje, zato mu je datum upokojitve zelo pomemben. Želi si tako odmero pokojnine, da bi se ta za vsake nadaljnje 3 mesece pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev povečala za odstotek oziroma v njegovem primeru za 5 odstotkov.

KDAJ UVELJAVITI STAROSTNO POKOJNINO?

Bralka navaja, da ima priznano nadomestilo za čas brezposelnosti do februarja naslednje leto, ki pa je približno za 100 evrov nižje od predvidene višine pokojnine. Pogoje za starostno pokojnino namreč izpolni konec letošnjega novembra, ko pri starosti 61 let dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zanima jo, ali naj se raje upokoji po novem letu, saj je zasledila, da se bodo za otroke, ima namreč dva otroka, upoštevali dodatni odstotki za odmero pokojnine.

VDOVSKA POKOJNINA PO RAZVEZANEM ZAKONCU

Bralka navaja, da se je pred leti ločila, vendar je mož tudi po razvezi vse do smrti živel v hiši, torej v skupnem gospodinjstvu. Hči je do julija letos imela družinsko pokojnino, zato jo zanima, ali bi bila zdaj ona upravičena do vdovske ali dela vdovske pokojnine. Je namreč starostna upokojenka in tudi stara več kot 60 let.

Vdovsko pokojnino poleg vdove oziroma vdovca, seveda ob izpolnjevanju pogojev, pridobi tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti razvezanega zakonca. Glede na to, da je bralka uživalka starostne pokojnine in iz njenih navedb ne izhaja, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, se predpostavlja, da ji s sodbo ali sporazumom ni bila določena preživnina, ki bi jo morala uživati vse do njegove smrti. Bralka kot razvezana vdova bi lahko namreč le v tem primeru pridobila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine.

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da se je pred dvema mesecema hudo poškodovala, vendar ne gre za poškodbo pri delu. Obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za pridobitno delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo, oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi vedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 530 evrov. Stara je namreč že 60 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe, ki jo je prebila v delovnem razmerju.

ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA

Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine.

Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka I. P. iz Ljubljane navaja, da je v Vzajemnosti zasledila, da invalidi s 30-odstotno invalidnostjo prejemajo določeni znesek invalidnine. Ima namreč mišično distrofijo ter priznano 30-odstotno invalidnost. Na zavodu je dobila informacijo, da ji za 30-odstotno invalidnost ne pripada invalidnina in bi morala invalidnost znašati 50 odstotkov ali več, zato jo zanima, ali je informacija pravilna.

Veljavni zakon ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralka N. Č. iz Ljubljane navaja, da je njen sin leta 2016 kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bila v neizpolnjevanju pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z 8 leti in 3 meseci pokojninske dobe pri starosti 50 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas, zato jo zanima, ali bo sin kdaj upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

ODMERNI ODSTOTEK ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralec I. Š. iz okolice Vrhnike navaja, da se je starostno upokojil leta 2012 s 40 leti pokojninske dobe. Po razgovoru z bivšim sodelavcem, ki se je starostno upokojil pri 63 letih starosti z 42 leti pokojninske dobe konec lanskega leta, je prepričan, da je njegova pokojnina prenizka. Zanima ga, zakaj je njegova pokojnina nižja, saj je bil njegov odmerni odstotek višji od sodelavčevega, plačo pa je imel sodelavec vseskozi malenkost manjšo.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN

Bralka M. L. iz Ljubljane navaja, da je bil njen sin v tretjem letu starosti operiran zaradi rakavega tumorja. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju je sin uspešno zaključil šolanje in je zdaj redno zaposlen že od leta 1990 naprej. Zanima jo, ali drži, da se bo njen sin zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojil.

Po zak on u, veljavnem od 1. januarja 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.