POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVO

Bralka navaja, da sta po smrti moža aprila 2013 uživali družinsko pokojnino hčerki. Ker je oktobra 2017 ostala brez zaposlitve, je tudi ona uveljavila vdovsko pokojnino in jo zdaj uživa skupaj s hčerko, ki se šola, druga pa se je že zaposlila. Zanima jo, kdaj bo znova pridobila vdovsko pokojnino, če je rojena 15. junija 1966, saj bo hčerka jeseni zaključila šolanje in jo bo verjetno izgubila.

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi vdovsko pokojnino tudi, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po očetu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovi ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK

Bralka navaja, da je uživalka vdovske pokojnine v višini 260 evrov, drugo polovico pa prejema možev nezakonski sin. Zanima jo, kolikšen znesek enkratnega solidarnostnega dodatka ji pripada glede na višino vdovske pokojnine.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z izplačilom pokojninskih prejemkov za mesec april 2020 izplačal enkratni solidarnostni dodatek vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino v višini 700 evrov ali manj, in sicer v zneskih od 130 evrov do 300 evrov glede na višino njihovih prejemkov.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralec navaja, da je njegova žena, invalidska upokojenka, močno slabovidna. Slišal je, da imajo slabovidne osebe tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Prejšnji mesec je zbolela za zelo hudo boleznijo, vendar zdravljenje še ni zaključeno, zato ga zanima, ali je smiselno vložiti zahtevek že zaradi njene slabovidnosti. Poleg tega ga zanima, ali bi bil kot dedič upravičen do nadaljevanja postopka v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo, če bi žena umrla pred izdajo odločbe.

ODMERA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnil spomladi letos, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, star pa je že 61 let. Razmišlja, da bi ostal še naprej v zavarovanju s polnim delovnim časom in užival 40 odstotkov starostne pokojnine. Iz izračuna višine pokojnine, ki ga je prejel od zavoda, je razvidno, da ima zagotovljeno višino starostne pokojnine 538 evrov, njegova pokojnina pa bi znašala 475 evrov. Zanima ga, ali mu bodo 40 odstotkov starostne pokojnine odmerili od zagotovljene pokojnine ali od njegove pokojnine.

PONOVNA ZAPOSLITEV PO UPOKOJITVI

Bralec navaja, da se je poleti 2018 starostno upokojil pri starosti 60 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Glede na novosti, ki veljajo od 1. januarja 2020 naprej, ga zanima, kako bi se mu ponovno odmerila pokojnina in ali bi bil upravičen do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine, če bi se zaposlil s polnim delovnim časom za dva meseca.

Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.

UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO

Bralec navaja, da mu izplačujejo 20 odstotkov starostne pokojnine že od septembra 2018, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na predvidene spremembe pokojninskega zakona ga zanima, kdaj naj se upokoji: 31. decembra 2019 ali 1. januarja 2020. Slišal je, da bo ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa od 1. januarja 2020 naprej nižje, zato mu je datum upokojitve zelo pomemben. Želi si tako odmero pokojnine, da bi se ta za vsake nadaljnje 3 mesece pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev povečala za odstotek oziroma v njegovem primeru za 5 odstotkov.

KDAJ UVELJAVITI STAROSTNO POKOJNINO?

Bralka navaja, da ima priznano nadomestilo za čas brezposelnosti do februarja naslednje leto, ki pa je približno za 100 evrov nižje od predvidene višine pokojnine. Pogoje za starostno pokojnino namreč izpolni konec letošnjega novembra, ko pri starosti 61 let dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zanima jo, ali naj se raje upokoji po novem letu, saj je zasledila, da se bodo za otroke, ima namreč dva otroka, upoštevali dodatni odstotki za odmero pokojnine.

VDOVSKA POKOJNINA PO RAZVEZANEM ZAKONCU

Bralka navaja, da se je pred leti ločila, vendar je mož tudi po razvezi vse do smrti živel v hiši, torej v skupnem gospodinjstvu. Hči je do julija letos imela družinsko pokojnino, zato jo zanima, ali bi bila zdaj ona upravičena do vdovske ali dela vdovske pokojnine. Je namreč starostna upokojenka in tudi stara več kot 60 let.

Vdovsko pokojnino poleg vdove oziroma vdovca, seveda ob izpolnjevanju pogojev, pridobi tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti razvezanega zakonca. Glede na to, da je bralka uživalka starostne pokojnine in iz njenih navedb ne izhaja, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, se predpostavlja, da ji s sodbo ali sporazumom ni bila določena preživnina, ki bi jo morala uživati vse do njegove smrti. Bralka kot razvezana vdova bi lahko namreč le v tem primeru pridobila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine.

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da se je pred dvema mesecema hudo poškodovala, vendar ne gre za poškodbo pri delu. Obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za pridobitno delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo, oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi vedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 530 evrov. Stara je namreč že 60 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe, ki jo je prebila v delovnem razmerju.