ODSTOTNO POVEČANJE POKOJNINE

Bralec dvomi o pravilnosti zavodove odločbe, ker je bila njegova zahteva za odstotno povečanje pokojnine zavrnjena in se mu starostna pokojnina še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Starostna pokojnina mu je bila priznana konec leta 2015, do dneva upokojitve pa je dopolnil 42 let, 5 mesecev in 9 dni pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2020 se je zaposlil za deset ur tedensko, tako da ima zdaj skupaj 42 let in 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, zato meni, da je upravičen do odstotnega povečanja pokojnine.

VIŠINA LETNEGA DODATKA

Bralka navaja, da v preteklih letih ni bila upravičena do letnega dodatka v celotni višini, čeprav slovenska in nemška pokojnina znašata skupaj manj kot 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi letos prejela letni dodatek le v sorazmernem delu, saj je slišala, da bo letos pri izplačilu letnega dodatka drugače za tiste z nizkimi pokojninami.

Letni dodatek je temeljna pravica iz obveznega zavarovanja z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter večje socialne varnosti, zato je s posebnim zakonom določen tudi v različnih višinah. Do njega so upravičeni uživalci pokojnin po slovenskih predpisih, razen tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg, in tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.

NOVA ODMERA POKOJNINE KMETU

Bralko zanima, ali bi bila njena mama upravičena do nove odmere starostne pokojnine, ker se je upokojila kot kmet, glede na spremembo zakona, ki velja od 1. januarja 2021. Ob upokojitvi je imela 30 let pokojninske dobe, 20 let je dokupila, za preostalih deset let pa je plačevala prispevke za 6. razred, vendar pa ni sodelovala z zadrugo. Mnenja je, da je upokojena za ožji obseg pravic, ker nima letnega dodatka in zelo nizko pokojnino.

Po republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 so se kmetje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje, če so sodelovali z zadrugo, ali kot »drugi kmetje«, pri čemer so lahko bili glede višine osnove zavarovani enako kot združeni kmetje. Združeni kmetje, ki so plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred, torej za širši obseg pravic, so bili ob upokojitvi upravičeni do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Za združene kmete, ki so plačevali prispevke od 1. do 3. razreda in za kmete iz 11. člena omenjenega zakona, ki so lahko plačevali prispevke od 1. razreda pa vse do najvišjega, pa je bilo njihovo zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje za ožji obseg pravic.

UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO

Bralec navaja, da prejema 40 odstotkov starostne pokojnine že od aprila letos, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na negotovo rast plač v letošnjem letu, ki je podlaga za izračun valorizacijskih količnikov, ga zanima, kdaj bi bila zanj ugodnejša upokojitev, ali letos ali drugo leto. Predvideva tudi, da bi se v pokojninski osnovi upoštevala še plača iz letošnjega leta, ker je nekoliko višja kot plača iz prvega leta izračuna pokojninske osnove. 

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE NAMESTO PREDČASNE POKOJNINE

Bralec A. K. navaja, da mu je bila 31. maja 2015 priznana predčasna pokojnina, ko je dopolnil starost 60 let in 6 mesecev ter 40 let in 4 mesece pokojninske dobe. V to pokojninsko dobo mu je bil namreč vštet tudi dokup študija 5 let in vojaškega roka 10 mesecev in 15 dni, za katerega je plačal prispevke že leta 1997, zato je lahko uveljavil le predčasno pokojnino s 14,4-odstotnim zmanjšanjem. Glede na to, da je bil pred kratkim spremenjen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ga zanima, ali bo zdaj upravičen do starostne pokojnine in kdaj mora vložiti zahtevek.

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, in sicer ali bi ji bila glede na zdravstveno stanje priznana pravica do invalidske pokojnine. Ima malo več kot 37 let delovne dobe, stara je 57 let, ima pa tudi dva otroka, saj je dobila informacijo, da se upoštevajo tudi otroci.

Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v tolikšnem odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti, in sicer je v letu 2020 najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 37 odstotkov za moškega in 39 odstotkov za žensko, ki se vsako leto postopoma povišuje za odstotek, tako da bo v letu 2024 za oba spola 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65 let starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE

Bralka navaja, da je bila ob moževi smrti leta 2002 stara 32 let, hčerka pa je uživala družinsko pokojnino do julija letos, ko je zaključila šolanje. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine ali do dela vdovske pokojnine k invalidski pokojnini, saj je bila leta 2018 razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let.

DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec navaja, da bo sredi julija letos izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Ker je samostojni podjetnik, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa ga, kaj je zanj ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine.

Bralec se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri čemer se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVO

Bralka navaja, da sta po smrti moža aprila 2013 uživali družinsko pokojnino hčerki. Ker je oktobra 2017 ostala brez zaposlitve, je tudi ona uveljavila vdovsko pokojnino in jo zdaj uživa skupaj s hčerko, ki se šola, druga pa se je že zaposlila. Zanima jo, kdaj bo znova pridobila vdovsko pokojnino, če je rojena 15. junija 1966, saj bo hčerka jeseni zaključila šolanje in jo bo verjetno izgubila.

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi vdovsko pokojnino tudi, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po očetu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovi ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK

Bralka navaja, da je uživalka vdovske pokojnine v višini 260 evrov, drugo polovico pa prejema možev nezakonski sin. Zanima jo, kolikšen znesek enkratnega solidarnostnega dodatka ji pripada glede na višino vdovske pokojnine.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z izplačilom pokojninskih prejemkov za mesec april 2020 izplačal enkratni solidarnostni dodatek vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino v višini 700 evrov ali manj, in sicer v zneskih od 130 evrov do 300 evrov glede na višino njihovih prejemkov.