Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA
Bralka navaja, da se je pred dvema mesecema hudo poškodovala, vendar ne gre za poškodbo pri delu. Obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za pridobitno delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo, oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi vedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 530 evrov. Stara je namreč že 60 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe, ki jo je prebila v delovnem razmerju.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA
Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine.
Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO
Bralka I. P. iz Ljubljane navaja, da je v Vzajemnosti zasledila, da invalidi s 30-odstotno invalidnostjo prejemajo določeni znesek invalidnine. Ima namreč mišično distrofijo ter priznano 30-odstotno invalidnost. Na zavodu je dobila informacijo, da ji za 30-odstotno invalidnost ne pripada invalidnina in bi morala invalidnost znašati 50 odstotkov ali več, zato jo zanima, ali je informacija pravilna.
Veljavni zakon ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Bralka N. Č. iz Ljubljane navaja, da je njen sin leta 2016 kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bila v neizpolnjevanju pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z 8 leti in 3 meseci pokojninske dobe pri starosti 50 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas, zato jo zanima, ali bo sin kdaj upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERNI ODSTOTEK ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralec I. Š. iz okolice Vrhnike navaja, da se je starostno upokojil leta 2012 s 40 leti pokojninske dobe. Po razgovoru z bivšim sodelavcem, ki se je starostno upokojil pri 63 letih starosti z 42 leti pokojninske dobe konec lanskega leta, je prepričan, da je njegova pokojnina prenizka. Zanima ga, zakaj je njegova pokojnina nižja, saj je bil njegov odmerni odstotek višji od sodelavčevega, plačo pa je imel sodelavec vseskozi malenkost manjšo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN
Bralka M. L. iz Ljubljane navaja, da je bil njen sin v tretjem letu starosti operiran zaradi rakavega tumorja. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju je sin uspešno zaključil šolanje in je zdaj redno zaposlen že od leta 1990 naprej. Zanima jo, ali drži, da se bo njen sin zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojil.
Po zak on u, veljavnem od 1. januarja 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE
Bralka J. H. iz Prekmurja navaja, da njena teta živi v Srbiji, zato jo zanima, kdaj bo izpolnila pogoje za vdovsko pokojnino po možu, ki je umrl oktobra lani in je bil uživalec slovenske pokojnine. Do njegove smrti je že dopolnila starost 53 let.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovi ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO
Bralka A. K. iz Ljubljane navaja, da je njen dolgoletni zunajzakonski partner umrl leta 2005, ko je ona dopolnila 38 let starosti. Družinsko pokojnino uživa njun sin, ki bo zaključil šolanje predvidoma spomladi 2019, ko bo ona že dopolnila 52 let. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine po zunajzakonskem partnerju in pri kateri starosti jo lahko uveljavi.
Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, če so izpolnjeni tako splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca kot tudi posebni pogoji na strani vdove oziroma vdovca. Z vdovo oziroma vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
Bralka A. K. iz okolice Ljubljane se je starostno upokojila leta 2007 z 39 leti pokojninske dobe. Pokojnina ji je bila odmerjena v višini 90 odstotkov pokojninske osnove, tako odmerjena pokojnina pa se je zaradi zaposlitve po 61. letu starosti povečala še za 2,1 odstotka. Leta 2010 se je ponovno zaposlila. Zdaj jo zanima, ali bo to povečanje upoštevano pri ponovni odmeri starostne pokojnine, saj bo prenehala delovno razmerje konec letošnjega leta, ko bo dopolnila skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev.