DEDOVANJE V NOVI PARTNERSKI ZVEZI 

Bralka že nekaj let živi z novim partnerjem. Oba imata otroke iz prejšnjih zvez, vsak tudi svoje stanovanje oziroma hišo. Otroke skrbi, da bo po smrti enega ali drugega dedoval njegov partner in tako postal solastnik družinske hiše oziroma stanovanja. Bralko otroci silijo, da naj ukrepa tako, da bo hiša ostala v družinski lasti.

Otroci napačno gledajo na hišo kot na nekakšno družinsko hišo, saj jo je bralka zgradila skupaj s svojim že pokojnim možem. Hiša ni pravica otrok, pač pa lastnina naše bralke, ki sme z njo narediti, kar koli želi. Lahko jo tudi proda in se preseli v hotel, če ji to ustreza.

OTROCI IZ DVEH ZAKONOV

Bralka se je pred leti razvezala od moža, s katerim sta imela otroka. Bivši mož se je nato ponovno poročil in imel več otrok, ki so še mladoletni. Pred časom je umrl. Vsi otroci in druga žena so vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Bralko skrbi, da bo morala njena hči prevzeti preživljanje svojih polbratov in polsestra, če bo dedovala po svojem pokojnem očetu.

Primera, ko bi moral polnoletni otrok zaradi prevzema zapuščine, ki mu pripada, prevzeti še breme preživljanja svojih mladoletnih polbratov ali polsestra, ne poznam.

DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA 

Bralka se je pred leti razvezala. Zahtevka za delitev skupnega premoženja ni nikoli postavila, bivši mož pa je ostal vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnin tudi po razvezi. Pred več kot desetimi leti je bivši mož umrl. Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo in dediči so si razdelili celotno premoženje bivšega moža, tudi del, ki bi sicer pripadal bralki, če bi uveljavljala delitev skupnega premoženja. Zanima jo, ali lahko po vseh teh letih to kako spremeni.

DOPLAČEVANJE DOMA STAREJŠIH

Bralkina mama je bila sprejeta v dom starejših občanov, a nima zadosti sredstev, da bi si lahko plačevala oskrbnino. Bralko zanima, ali je res dolžna plačevati zanjo, ker ima še brate in sestre, od katerih je eden dobil že nekaj maminega premoženja.

Polnoletni otroci so dolžni plačevati za preživljanje svojih staršev, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev in jih tudi ne morejo pridobiti. Pri tem so upoštevane morebitne pogodbe, ki so jih sklenili s svojimi starši, in zmožnost otrok. Če se je na primer eden izmed otrok s pogodbo o preužitku ali drugo pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše v zameno za neko premoženje, je on v prvi vrsti dolžan skrbeti za starše.

PRIPOSESTVOVANJE STANOVANJA

Bralka je podedovala stanovanje, v katerem ni nikoli živela, pač pa v njem že skoraj petnajst let živi nečak. Ta ne plačuje najemnine, zadnje čase pa tudi stroškov ne plačuje več redno, zato ga je bralka opomnila, da se bo moral izseliti. Nečak pa pravi, da je stanovanje tako ali tako njegovo, ker ga je priposestvoval.

Nečak ni priposestvoval stanovanja. Lastninska pravica na nepremičnini se priposestvuje, če oseba dobroverno in zakonito izvaja posest deset let.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

POROŠTVO ZA KREDIT

Bralka je bila porok za hčerkin kredit pri banki. Hčerka in zet kredita nista vračala, zato je banka zahtevala izvršbo na bralkino hišo in z njo tudi uspela. Bralka pa je šla v osebni stečaj. Kupec zahteva, da se iz prodanega in nekdaj njenega stanovanja izseli, bralka pa želi imeti vsaj majhno stanovanje.

 POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Bralka je pred leti skupaj z otroki podedovala premoženje. Vsak je dobil svoj delež, nato pa je bralka s sinom sklenila pogodbo, v kateri je določeno, da v zameno za dosmrtno preživljanje sin dobi prav ta delež. Sin se je zdaj odselil in za bralko ne more skrbeti. Bralko zanima, ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavita in kaj to pomeni za dedovanje v prihodnje. Prav tako jo zanima tudi, ali se morajo preostali dediči (otroci) strinjati z razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

ŠTEVILNI SOLASTNIKI

Bralka je skupaj s sestro podedovala nepremičnine, ki so bile vrnjene v denacionalizacijskem postopku. Lastnikov nepremičnin je zaradi dedovanja zelo veliko, tako da ima bralka komaj 1/40 deleža. Bralko zanima, kaj sploh lahko stori kot lastnica.

Solastniški delež, ki ga ima bralka, navadno ne pomeni kaj dosti, saj je le redkokatera nepremičnina tako velika, da bi imela v naravi lahko korist od tako majhnega deleža. Če ima namreč hiša 200 m2, je bralka ob 1/40 deleža upravičena uporabljati le 5 m2, takšna površina navadno ne pomeni niti ene sobe, saj moramo kot uporabo računati tudi del na skupnih prostorih (veže, hodniki, stopnišča), tako da v takšnem primeru lastninska pravica prinese bistveno več bremen kot pa koristi.

PRAVICA DO NOVE NAJEMNE POGODBE

Bralka je skupaj s svojim pokojnim možem živela v istem – najprej v družbenem, kasneje pa najemniškem – stanovanju že več kot štirideset let. Najemnik stanovanja je bil mož, ki je zdaj umrl, zato bralko skrbi, da se bo morala izseliti iz stanovanja. Najemna pogodba je bila namreč sklenjena med možem in lastnikom stanovanja, ona pa je v pogodbi omenjena le toliko, da v njej piše, da lahko skupaj z možem prebiva v stanovanju tudi ona. Zdajšnji lastnik stanovanja bralki napoveduje, da se bo morala kmalu izseliti iz stanovanja.

DEDIŠČINA IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka in njen prvi mož sta se po ločitvi dogovorila, da bo hiša, ki sta jo zgradila v zakonu, njena, po njeni smrti pa naj jo dobi eden izmed njunih skupnih otrok. Bralka se je kasneje drugič poročila. Drugi mož je imel ob poroki že svoje otroke. V hiši, ki sta jo z drugim možem delno obnovila, zdaj živijo bralka in njen drugi mož ter njen sin iz prvega zakona. Bralko zanima, ali je hiša deloma tudi v lasti drugega moža, čeprav je le ona vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, in kako naj uresniči dogovor, ki sta ga imela s prvim možem.