POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Bralka je pred leti skupaj z otroki podedovala premoženje. Vsak je dobil svoj delež, nato pa je bralka s sinom sklenila pogodbo, v kateri je določeno, da v zameno za dosmrtno preživljanje sin dobi prav ta delež. Sin se je zdaj odselil in za bralko ne more skrbeti. Bralko zanima, ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavita in kaj to pomeni za dedovanje v prihodnje. Prav tako jo zanima tudi, ali se morajo preostali dediči (otroci) strinjati z razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

ŠTEVILNI SOLASTNIKI

Bralka je skupaj s sestro podedovala nepremičnine, ki so bile vrnjene v denacionalizacijskem postopku. Lastnikov nepremičnin je zaradi dedovanja zelo veliko, tako da ima bralka komaj 1/40 deleža. Bralko zanima, kaj sploh lahko stori kot lastnica.

Solastniški delež, ki ga ima bralka, navadno ne pomeni kaj dosti, saj je le redkokatera nepremičnina tako velika, da bi imela v naravi lahko korist od tako majhnega deleža. Če ima namreč hiša 200 m2, je bralka ob 1/40 deleža upravičena uporabljati le 5 m2, takšna površina navadno ne pomeni niti ene sobe, saj moramo kot uporabo računati tudi del na skupnih prostorih (veže, hodniki, stopnišča), tako da v takšnem primeru lastninska pravica prinese bistveno več bremen kot pa koristi.

PRAVICA DO NOVE NAJEMNE POGODBE

Bralka je skupaj s svojim pokojnim možem živela v istem – najprej v družbenem, kasneje pa najemniškem – stanovanju že več kot štirideset let. Najemnik stanovanja je bil mož, ki je zdaj umrl, zato bralko skrbi, da se bo morala izseliti iz stanovanja. Najemna pogodba je bila namreč sklenjena med možem in lastnikom stanovanja, ona pa je v pogodbi omenjena le toliko, da v njej piše, da lahko skupaj z možem prebiva v stanovanju tudi ona. Zdajšnji lastnik stanovanja bralki napoveduje, da se bo morala kmalu izseliti iz stanovanja.

DEDIŠČINA IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka in njen prvi mož sta se po ločitvi dogovorila, da bo hiša, ki sta jo zgradila v zakonu, njena, po njeni smrti pa naj jo dobi eden izmed njunih skupnih otrok. Bralka se je kasneje drugič poročila. Drugi mož je imel ob poroki že svoje otroke. V hiši, ki sta jo z drugim možem delno obnovila, zdaj živijo bralka in njen drugi mož ter njen sin iz prvega zakona. Bralko zanima, ali je hiša deloma tudi v lasti drugega moža, čeprav je le ona vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, in kako naj uresniči dogovor, ki sta ga imela s prvim možem.

TERJATVE BIVŠE SNAHE

Bralkin sin se je ob ločitvi zavezal, da bo bivši ženi plačal določeni znesek, vendar svoje obveznosti ni izpolnil. Po ločitvi je prišlo do dedovanja po njegovem očetu oziroma bralkinem možu. Sin se je dedovanju po očetu odpovedal v korist matere, naše bralke. Bivša snaha zdaj zahteva, da ji bralka prepusti ta dedni delež, da bi s tem dobila poplačano svojo terjatev. Bralka razmišlja, da bi se težav najrajši rešila tako, da bi dedni delež vrnila.

Že sprejetega dednega deleža ni mogoče vrniti. Ko je bralka prevzela zapuščino po pokojnem možu ter tudi delež, ki ji ga je prepustil sin, je dokončno postala dedinja.

Dedovanje po zunajzakonskem partnerju

Bralka iz Ljubljane sprašuje, ali je upravičena do dedovanja po partnerju, s katerim živi v zunajzakonski skupnosti že več kot deset let. Zanima jo, ali mora res to dokazovati v zapuščinskem postopku in kako se to sploh dokazuje.

Zunajzakonska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki sicer nista sklenila zakonske zveze, vendar pa za to ne obstajajo zadržki, predvsem to, da partnerja nista (več) poročena s kom drugim.

Ko je lastnik neznana oseba

Bralec, kar pomni, uporablja parcelo, ki leži ob hiši. Ob urejanju sosednje ceste pa so ugotovili, da zemljišče sploh ni njegovo, pač pa je vpisano na osebo, za katero so edini znani podatki zgolj ime in leto rojstva 1849. Bralca zanima, kaj naj naredi, saj je bil prepričan, da je zemljišče njegovo, neznana oseba pa je razglašena za mrtvo.

Postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo izpelje sodišče, potreben pa je takrat, ko smrt nekoga ni vpisana v matično knjigo umrlih.

Čiščenje nedelujočega dimnika

Čiščenje nedelujočega dimnika Bralec živi v bloku, v katerem so se nekoč ogrevali na peči, ki so potrebovale dimnik. Dimnika ne uporabljajo več, še vedno pa dimnikarsko podjetje vsako leto opravi pregled in čiščenje ter to tudi zaračuna. Bralca zanima, ali mora to plačati to storitev, saj dimnika sploh ne uporablja. Dimnikarska služba je obvezna javna služba, kar pomeni, da ima dimnikar pravico vstopiti v prostore in pregledati ter očistiti dimnik, kar je lastnik stavbe dolžan plačati.

Dedovanje nekdanjega moža

Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka. Nekaj let kasneje pa se je ločila, še kasneje umrla, tako da je z bralko in njenim možen ostal na kmetiji le vnuk. Nekdanji zet se zdaj hvali, da bo kmetija njegova. Bralko skrbi, kako je s tem. Bralka, žal, ni napisala, na kaj misli, ko govori o tem, da sta kmetijo prepisala na hči. Če sta ji kmetijo podarila ali jo izročila z izročilno pogodbo, potem je kmetija postala last hčere in jo bo podedoval vnuk, čeprav je še mladoleten.