DEDOVANJE PRANEČAKOV

Bralec je zadnjih deset let živel s partnerico, ki je pred kratkim umrla. Otrok nista imela, tudi partnerica jih ni imela od prej. Bila je edinka, tako da ima le nekaj mrzlih nečakov, ki si zelo prizadevajo, da bi dedovali po njej. Bralca pa moti, da se pred smrtjo zanjo niso zmenili in je zanjo sam skrbel, čeprav je bila zadnji dve leti dokaj dementna in v domu.

Mrzli nečaki ali pranečaki so le izjemoma dediči, in sicer če umrli nima svojih potomcev niti staršev ali bratov ali sester ali nečakov in tudi zakonca ali partnerja ne. Pranečaki namreč postanejo dediči tedaj, ko bi glede na sorodstvena razmerja dedovali stari starši zapustnika, ker pa teh ni, namesto njih dedujejo njihovi otroci oziroma otroci otrok. V slovenščini pravega izraza za tako oddaljeno sorodstvo niti nimamo, zato sem napisal, da gre za pranečake, se pravi vnuke in pravnuke starih staršev. Tako oddaljeno sorodstvo deduje, če ni drugih bližnjih sorodnikov, se pravi, če nima zapustnik niti svojih potomcev niti staršev, bratov, sester, pravih nečakov ali zakonca.

SOLASTNIŠTVO POČITNIŠKE GARSONJERE

Bralka je solastnica garsonjere na morju. Drugi solastnik je svak, dejansko pa garsonjero največ uporabljajo njegovi otroci z družinami. Vsako leto se bralka odpove uporabi poleti, ker so otroci zelo radi na morju. Bralko to vse bolj moti, ker bi tudi sama rada šla kdaj poleti na morje. Ves čas plačuje tudi polovico stroškov, čeprav ni želela, da v garsonjero namestijo klimatsko napravo, ki porabi veliko elektrike.

Solastniki so upravičeni uporabljati stvar, ki je v solastnini, v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V tem primeru je torej bralka upravičena uporabljati garsonjero do polovice, njen svak ali namesto njega kdo drug, ki ga določi svak, pa polovico. Zaradi enakosti pravic in enakovrednosti solastnikov to pomeni, da jo ima vsak solastnik pravico uporabljati polovico enakovrednega obdobja, na primer pol vsakega letnega časa. Če bi šla bralka rada poleti na morje, se temu ni dolžna odpovedati zaradi nečakov in njihovih otrok. Garsonjera je namreč do polovice njena, kar pomeni, da lahko enako kot svak, ki je drugi solastnik, na primer določi, da bo sama ali pa namesto nje nekdo drug uporabljal garsonjero v delu, ki ji pripada. Dejstvo, da so se svak, njegovi otroci in vnuki navadili, da uporabljajo garsonjero več, kot jim pripada, jim namreč ne daje več pravic, pač pa so lahko le hvaležni, da je bilo do zdaj tako.

ZAKONCA NA RAZLIČNIH NASLOVIH

Bralec se je pred leti drugič poročil. Z novo ženo nista prijavljena na istem naslovu, čeprav že desetletja živita skupaj. Bralca skrbi, ali bi bilo to lahko pomembno v primeru, da umre prej kot žena. Skrbi ga tudi, kako bo z dedovanjem, če bo žena prijavljena na drugem naslovu.

Formalni naslov, na katerem sta prijavljena zakonca, ni pomemben, saj je zakonska zveza močnejša od prijave bivališča. Dejstvo, da bralec že leta živi na drugem naslovu, kot pa je njegov uradni naslov, je problematično z drugih vidikov, glede vprašanj dedovanja in medsebojnih obveznosti zakoncev pa ne. Zakonca imata enake pravice glede dedovanja, ne glede na to, ali sta ali pa nista prijavljena na istem naslovu. Zakonci dedujejo enako, ne glede na to, kje imajo formalno prijavljeno bivališče. Celo več. Tudi v primeru, da bi bralec in njegova žena dejansko ne živela skupaj, bi bila upravičena dedovati drug po drugem, če bi zakonska zveza še trajala, ko bi eden izmed njiju umrl. Glede dedovanja je namreč pomembno samo to, ali sta osebi v zakonski zvezi ali ne, ni pa pomembno, ali dejansko živita skupaj oziroma sta prijavljeni na istem naslovu.

DEDOVANJE PARTNERIČINEGA OTROKA

Bralec živi v zakonski zvezi s partnerico, ki ima otroka iz prvega zakona, skupaj pa imata še dva otroka. Bralec je dobil od svojih staršev v dar hišo. Zanima ga, ali lahko partneričin otrok deduje del te hiše.

Partneričin otrok po njem praviloma ne deduje. Dedič bi lahko postal le, če bi tako bralec določil v svoji oporoki. Dediči so namreč v prvi vrsti krvni otroci, posvojenci in zakonec ali zunajzakonski partner.

Partneričin otrok bi lahko dedoval delež na tej hiši, če bi bralec umrl pred partnerico in bi ta skupaj s skupnimi otroki po njem dedovala del hiše. Po smrti partnerice bodo namreč praviloma dediči vsi njeni otroci, torej tudi otrok iz prvega zakona.

DEDOVANJE PO SESTRIČNI

Bralka skrbi za sestrično, ki je v domu za starejše. Sestrična nima otrok, bratje in sestre so pokojni, ima pa veliko nečakov, ki nekako pričakujejo, da bodo po njej dedovali. Sestrična se je odločila, da bo vse svoje premoženje namenila bralki, zato jo zanima, ali lahko nečaki to izpodbijajo ali pa morda uveljavljajo nujne dedne deleže.

Nujni dediči so v prvi vrsti zapustnikovi potomci, torej otroci, vnuki, pravnuki ter zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci. Kot posvojenci se štejejo le tisti otroci, ki so bili dejansko pravno posvojeni, se pravi, da je bila glede posvojitve izdana odločba. Poleg njih so nujni dediči še starši zapustnika in zakonec oziroma zunajzakonski partner. Zakonec je dedič in tako tudi nujni dedič le, če zakonska zveza traja do smrti zapustnika. Bivši zakonci zato niso dediči in tako tudi ne nujni dediči. Dedki in babice ter bratje in sestre zapustnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

SOLASTNIŠKI DELEŽI

Bralka je skupaj z bratom in sestro podedovala starejšo hišo, vsak je postal solastnik 1/3 hiše. Brat se je, ne da bi kaj vprašal druge, vselil v hišo, jo začel prenavljati in celo zamenjal ključavnico. Bralko zanima, kakšne so njene pravice v zvezi s tem.

Temeljno pravilo je, da lahko vsak od solastnikov uporablja stvar v skladu z višino svojega solastniškega deleža. Če kdo uporablja več, mora za to dobiti dovoljenje drugih solastnikov. Brat se tako ne bi smel samovoljno vseliti v celotno hišo.

DEDOVANJE V NOVI PARTNERSKI ZVEZI 

Bralka že nekaj let živi z novim partnerjem. Oba imata otroke iz prejšnjih zvez, vsak tudi svoje stanovanje oziroma hišo. Otroke skrbi, da bo po smrti enega ali drugega dedoval njegov partner in tako postal solastnik družinske hiše oziroma stanovanja. Bralko otroci silijo, da naj ukrepa tako, da bo hiša ostala v družinski lasti.

Otroci napačno gledajo na hišo kot na nekakšno družinsko hišo, saj jo je bralka zgradila skupaj s svojim že pokojnim možem. Hiša ni pravica otrok, pač pa lastnina naše bralke, ki sme z njo narediti, kar koli želi. Lahko jo tudi proda in se preseli v hotel, če ji to ustreza.

OTROCI IZ DVEH ZAKONOV

Bralka se je pred leti razvezala od moža, s katerim sta imela otroka. Bivši mož se je nato ponovno poročil in imel več otrok, ki so še mladoletni. Pred časom je umrl. Vsi otroci in druga žena so vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Bralko skrbi, da bo morala njena hči prevzeti preživljanje svojih polbratov in polsestra, če bo dedovala po svojem pokojnem očetu.

Primera, ko bi moral polnoletni otrok zaradi prevzema zapuščine, ki mu pripada, prevzeti še breme preživljanja svojih mladoletnih polbratov ali polsestra, ne poznam.

DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA 

Bralka se je pred leti razvezala. Zahtevka za delitev skupnega premoženja ni nikoli postavila, bivši mož pa je ostal vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnin tudi po razvezi. Pred več kot desetimi leti je bivši mož umrl. Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo in dediči so si razdelili celotno premoženje bivšega moža, tudi del, ki bi sicer pripadal bralki, če bi uveljavljala delitev skupnega premoženja. Zanima jo, ali lahko po vseh teh letih to kako spremeni.

DOPLAČEVANJE DOMA STAREJŠIH

Bralkina mama je bila sprejeta v dom starejših občanov, a nima zadosti sredstev, da bi si lahko plačevala oskrbnino. Bralko zanima, ali je res dolžna plačevati zanjo, ker ima še brate in sestre, od katerih je eden dobil že nekaj maminega premoženja.

Polnoletni otroci so dolžni plačevati za preživljanje svojih staršev, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev in jih tudi ne morejo pridobiti. Pri tem so upoštevane morebitne pogodbe, ki so jih sklenili s svojimi starši, in zmožnost otrok. Če se je na primer eden izmed otrok s pogodbo o preužitku ali drugo pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše v zameno za neko premoženje, je on v prvi vrsti dolžan skrbeti za starše.