NEURADNA LOČITEV

Bralka se je z možem odtujila. Občutek ima tudi, da hodi k drugi. Uradno se ne bi ločila, vendar z možem ne želi imeti nič več skupnega. Predvsem bi rada uredila razdelitev hiše tako, da bi imela svoje stanovanje in ne bi bila dolžna skrbeti zanj, če bo to morda kdaj potreboval.

 Do prenehanja pravne skupnosti zakoncev praviloma pride z uradno ločitvijo. Zakonec je praviloma dolžan po svojih močeh preživljati drugega zakonca, če ta nima sredstev za življenje in je brez svoje krivde nezaposlen oziroma nima dohodkov. V takih okoliščinah bo bralka praviloma morala preživljati svojega moža, če bo zakonska zveza še obstajala. Lahko sicer dokazuje drugače, vendar je bolj jasna situacija, če sta uradno ločena, kot pa če sta ločena le dejansko, ali kot so rekli včasih, da pride do ločitve od postelje in mize.

(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE

Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.

Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.

IZVRŠBA ZARADI DOLGA

Bralka je za dobavo energije in stroške upravljanja dolžna več zneskov od leta 2012 naprej. Zoper njo se je začela izvršba. Ker ima nizko pokojnino, s katero se težko preživlja, jo skrbi, kaj vse ji lahko vzamejo.

V postopku izvršbe lahko praviloma zasežejo karkoli, kar je v lasti dolžnika, in poskušajo tako poravnati njegov dolg. Določene stvari pa so izvzete iz izvršbe in jih ni dovoljeno vzeti dolžniku. Takšne stvari so na primer: obleka, obutev, predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, torej stvari, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, torej tudi hrana in kurjava za šest mesecev, pa redi in medalje in invalidski pripomočki...

OPOROKA IN NUJNI DELEŽI

Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.

Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila. 

SOLASTNIŠTVO

Bralka je ena izmed petih solastnikov stanovanja v večstanovanjski stavbi. Svoj delež bi rada prodala, zato jo zanima, kdo vse ima predkupno pravico in kako mora ravnati v zvezi s tem.

Predkupno pravico imajo solastniki stanovanja, lastniki sosednjih stanovanj pa ne. Zaradi vzpostavitve etažne lastnine se namreč šteje, da je vsako stanovanje svoja stvar, zato imajo prednost pri nakupu le tiste osebe, ki so že solastniki konkretnega stanovanja.

Bralka mora druge solastnike stanovanja pisno s priporočeno pošto in povratnico obvestiti o tem, da prodaja svoj delež, za koliko ga prodaja in kako dolgi so plačilni roki. Solastniki imajo možnost, da v tridesetih dneh od prejema obvestila uveljavljajo predkupno pravico, in sicer tako da bralko obvestijo o tem, da jo uveljavljajo. V tem primeru mora bralka prodati svoj delež tistemu, ki je uveljavljal pravico, in ga ne sme prodati drugemu. Če bi dva solastnika uveljavljala predkupno pravico, je vsak od njiju upravičen do dela bralkinega solastniškega deleža v skladu z višino svojega obstoječega solastniškega deleža. Če solastniki v danem roku izjavijo, da ne uveljavljajo predkupne pravice, ali če se glede tega sploh ne izrečejo, lahko bralka svoj delež proda komur koli za ponujeno ceno ali dražje, ne sme pa ga prodati pod ceno, ki jo je ponudila solastnikom.

KAKO SI ZAGOTOVITI OSKRBO

Bralka nima svojih otrok, ima pa stanovanje, ki bi ga rada podarila nečakinji ali pa bi ji ga zapustila z oporoko. Hkrati bi rada še naprej živela v tem stanovanju in si zagotovila, da bo nečakinja skrbela zanjo oziroma bo doplačevala za domsko oskrbo, če bo kdaj to potrebno.

Bralka lahko svoje stanovanje in vse drugo premoženje da nečakinji bodisi s pogodbo bodisi oporoko. Razlika je v tem, da pri pogodbi nečakinja praviloma takoj postane lastnica stanovanja, pri oporoki pa to postane šele po bralkini smrti. Bistvena razlika je tudi v tem, da se bralka lahko kadar koli premisli in oporoko spremeni, pogodba pa se lahko spremeni le s soglasjem bralke in njene nečakinje ali pa se razveljavi oziroma razveže na podlagi sodbe sodišča. Nečakinja je pri pogodbi dolžna ravnati tako, kot je določeno v pogodbi, pri oporoki pa lahko skrbi za bralko, ni pa dolžna skrbeti zanjo.

OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN

Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.

Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.

PRODAJA STANOVANJA

Bralka bi rada prodala svoje stanovanje, ker bo odšla v dom upokojencev. Zanima jo, ali mora za prodajo pooblastiti nepremičninskega posrednika in kakšno pogodbo mora skleniti. Sprašuje še, ali potrebuje cenitev in kolikšno ceno lahko pričakuje.

Prodaja nepremičnine je za večino precej stresna, saj tega ne počnemo pogosto v življenju. Dober nepremičninski posrednik utegne pri tem zelo pomagati, je pa težko ugotoviti, kdo je v pomoč in kdo ne. V Sloveniji je sicer uvedeno obvezno licenciranje posrednikov, vendar se preverja samo to, ali imajo licenco ali ne, ni pa skoraj nobenega nadzora nad tem, kako posrednik opravlja svoje delo. Pred odločitvijo je treba zelo natančno prebrati pogodbo in splošne pogoje posredovanja.

STAVBNO ZEMLJIŠČE

Bralka je lastnica hiše, ki je na eni parceli, in vrta, ki je na drugi parceli, med njima pa poteka javna cesta. Za oboje mora bralka vsako leto plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav na vrtu nima namena graditi. Njeno prošnjo, da vrt ne bi bil več stavbno zemljišče, so na občini zavrnili z utemeljitvijo, da se to ne da storiti, ker sta hiša in vrt sredi naselja, in da bi to lahko storili le, če bi bila kje na robu naselja.

Občina s prostorskim aktom določi, katera zemljišča so stavbna zemljišča in katera niso. V tako imenovanem občinskem prostorskem načrtu določi poleg namenske rabe tudi pogoje za gradnjo, dopustne vrste gradenj, omejitve (višina, etažnost …) in podobno. Občina sprejme občinski prostorski načrt na podlagi razvojnih potreb kraja, pobud lastnikov nepremičnin, mnenj pristojnih soglasodajalcev in podobno. Sprejem občinskega prostorskega načrta poteka tako, da lahko lastniki nepremičnin vlagajo pobude za spremembe obstoječih prostorskih aktov, čemur...

ZAMUDA IN NAPAKA IZVAJALCA

Bralka je pred dobrega pol leta naročila nova okna. Izbrani izvajalec je z vgradnjo oken zelo zamujal, tako da jih je vgradil šele pred dobrim mesecem. Nato pa je bralka ugotovila, da se eno okno zelo težko odpira in zapira ter tudi ne tesni, saj čuti prepih. Bralko zanima, ali je upravičena do odškodnine, ker je tako dolgo čakala na vgradnjo, in kaj naj naredi glede okna, ki ni ustrezno.

Bralka bi lahko izvajalcu v času, ko je zamujal z vgradnjo oken, postavila fiksen rok, če ta ni bil vnaprej dogovorjen. Rok je fiksen, če je dogovorjeno, da mora izvajalec delo opraviti do določenega datuma in da v primeru zamude pogodbeno razmerje preneha, se pravi, da kupec ne želi več, da se po poteku roka nekaj dobavi ali stori. Če je rok določen naknadno, ga mora kupec določiti pisno, rok pa mora biti določen tako, da omogoča izpolnitev pogodbe.