PRENOS PODJETJA NA OTROKE

Bralec je lastnik podjetja, ki bi ga rad prenesel na svoje otroke. Zanima ga, kako naj to naredi.

Bralec lahko svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), prenese na otroke s pogodbo. To je lahko prodajna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ali tudi katera druga pogodba. Vsem pogodbam je skupno, da bo moral bralec svoj stoodstotni poslovni delež razdeliti med otroke. Razdeli jih lahko, kakor koli se bodo sporazumeli, se pravi po enakih ali po različnih deležih. Deleži so pri gospodarskih družbah zelo pomembni, ker se glede večine zadev odloča z večino poslovnih deležev. Če ima na primer en družbenik 51-odstotni delež, drugih pet pa preostanek, lahko prvi družbenik praktično glede vseh zadev preglasuje druge družbenike. Na drugi strani pa navadno pride do blokade dela gospodarske družbe, če sta na primer le dva družbenika in imata vsak po 50 odstotkov, saj se morata v tem primeru o vsaki stvari dogovoriti, ker preglasovanje ni mogoče. Če družbenika dobro sodelujeta, ne bo težav, drugače pa je to lahko vir precej nepremostljivih težav.

SPORAZUMNA RAZVEZA

Bralka je že dolgo poročena. V zadnjih letih z možem resno razmišljata o ločitvi, že nekaj let tudi več ne živita skupaj. Dosegla sta dogovor, da se sporazumno razideta.

Pri sporazumni razvezi se zakonca sporazumeta, da se bosta razvezala, in navadno tudi sporazumno razdelita premoženje in skleneta dogovor o vzgoji in varstvu otrok. Ta je potreben, če so otroci še mladoletni ali če je nad njimi podaljšana roditeljska pravica zaradi nezmožnosti, da bi sami skrbeli zase.

DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI

Bralka že več kot deset let živi s svojim partnerjem. Za poroko se nista odločila, sta pa ves čas prijavljena vsak na svojem naslovu. Skupnega naslova tako nimata. Bralka opaža, da so partnerjevi otroci vse bolj odklonilni do nje. Sklepa, da za tem stoji predvsem razmišljanje o dediščini. Zanima jo, ali res ne bo mogla ničesar dedovati, tudi po oporoki ne, ker nista prijavljena na skupnem naslovu.

Stvari bi bile enostavnejše, če bi se poročila, ker bi se potem domnevale posledice poroke, to je med drugim tudi pravica do dedovanja. Če zakonska zveza traja do smrti enega od zakoncev, drugi zakonec po njem praviloma deduje, ne da bi mu bilo treba kar koli dokazovati na sodišču. Zadostuje že dejstvo, da je bil zakonec.

 RUBEŽ ZARADI DOLGOV

Bralka ima nizko pokojnino in nabralo se je kar nekaj računov, ki jih ni plačala, upniki pa zdaj zahtevajo plačilo z izvršbo. Bralka ima samo pokojnino, drugega dohodka ali premoženja nima. Zanima jo, ali ji lahko zarubijo celo pokojnino.

Namen izvršilnega postopka je v tem, da se poplačajo upniki, vendar je izvršba kljub temu omejena. Iz izvršbe so tako izvzeti določeni prejemki, ki jih ima dolžnik, na drugih pa je izvršba omejena.

Z izvršbo tako ni mogoče poseči na primer na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; na sredstva za nego in pomoč – ta se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka, na denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, in na podobne prejemke. Na ta sredstva se z izvršbo sploh ne da poseči in v vsakem primeru ostanejo prejemniku.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka ima že več let spor s sosedom. Meni, da se bo zadeva uredila le, če soseda toži, vendar nima denarja za to. Zanima jo, kako je z brezplačno pravno pomočjo.

Brezplačna pravna pomoč je lahko dodeljena za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za posamezne postopke pa je ni mogoče dobiti, in sicer zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti, razen če jih ni...

DEDOVANJE BRATA

Bralko zanima, kdo bo dedoval po njej, saj ima le sina in brata. Z bratom nima stikov, zato ne bi rada, da bi on kaj podedoval. Zanima jo, ali bi brat dedoval, če bi sin morda umrl pred njo.

Dediči so razdeljeni v tako imenovane dedne razrede. V prvem dednem razredu so otroci zapustnika in zakonec oziroma vnuki zapustnika, če otroci niso več živi. V drugem dednem redu so starši zapustnika in njegov zakonec oziroma njihovi potomci (bratje in sestre zapustnika), če starši niso več živi. Če tudi ti niso več živi, pa njihovi otroci (zapustnikovi nečaki). V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika oziroma njihovi potomci (mrzle tete in strici, mrzli bratranci …), če ti niso več živi. Dedovanje poteka tako, da praviloma dedujejo dediči prvega dednega reda, če teh ni, so nato k dedovanju povabljeni dediči drugega dednega reda, če tudi teh ni, pa dediči tretjega dednega reda. Če ni niti dedičev tretjega dednega reda, postane zapuščina last Republike Slovenije.

NEURADNA LOČITEV

Bralka se je z možem odtujila. Občutek ima tudi, da hodi k drugi. Uradno se ne bi ločila, vendar z možem ne želi imeti nič več skupnega. Predvsem bi rada uredila razdelitev hiše tako, da bi imela svoje stanovanje in ne bi bila dolžna skrbeti zanj, če bo to morda kdaj potreboval.

 Do prenehanja pravne skupnosti zakoncev praviloma pride z uradno ločitvijo. Zakonec je praviloma dolžan po svojih močeh preživljati drugega zakonca, če ta nima sredstev za življenje in je brez svoje krivde nezaposlen oziroma nima dohodkov. V takih okoliščinah bo bralka praviloma morala preživljati svojega moža, če bo zakonska zveza še obstajala. Lahko sicer dokazuje drugače, vendar je bolj jasna situacija, če sta uradno ločena, kot pa če sta ločena le dejansko, ali kot so rekli včasih, da pride do ločitve od postelje in mize.

(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE

Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.

Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.

IZVRŠBA ZARADI DOLGA

Bralka je za dobavo energije in stroške upravljanja dolžna več zneskov od leta 2012 naprej. Zoper njo se je začela izvršba. Ker ima nizko pokojnino, s katero se težko preživlja, jo skrbi, kaj vse ji lahko vzamejo.

V postopku izvršbe lahko praviloma zasežejo karkoli, kar je v lasti dolžnika, in poskušajo tako poravnati njegov dolg. Določene stvari pa so izvzete iz izvršbe in jih ni dovoljeno vzeti dolžniku. Takšne stvari so na primer: obleka, obutev, predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, torej stvari, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, torej tudi hrana in kurjava za šest mesecev, pa redi in medalje in invalidski pripomočki...

OPOROKA IN NUJNI DELEŽI

Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.

Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila.