V hladnejših mesecih še posebej skrbno negujte in zaščitite svoj največji organ – kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.

Dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici preprečuje prekomerno izhlapevanje vode in posledično izsušitev kože ter vdor različnih mikrobov in drugih škodljivih snovi iz okolja v globlje plasti kože. Če je zaščitna plast oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja s premočnimi mili, postane koža občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože oziroma dermatitisi.

Rdečica ali rozaceja, ki prizadene kožo na obrazu, je predvsem težava žensk v zrelih letih. Spremembe na koži obraza se lahko pojavijo šele v menopavzi ali že pred 30. letom starosti. Moški imajo te težave sicer redkeje, vendar se pri njih bolezen pojavlja v hujši obliki. Bolezen ni nevarna niti ne povzroča hujšega srbenja, je pa kronična in zelo estetsko moteča.

Nekateri povezujejo pojav rozaceje s prebavnimi težavami in okužbo z želodčno bakterijo Helicobacter. Ob trdovratnih kožnih težavah je zato smiselno opraviti pregled pri gastroenterologu. Rozacejo lahko povzročijo tudi hormonske kortikosteroidne kreme, s katerimi si dalj časa mažemo obraz zaradi drugih težav.

Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo, med počitnicami pa jim bomo še bolj izpostavljeni. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri mnogih pomembnih presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D v koži zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat tedensko. Prekomerno izpostavljanje soncu pa lahko škodljivo vpliva na našo kožo.

Da bodo naše počitnice brez neprijetnih srbečih kožnih izpuščajev, poskrbimo za zaščito pred piki klopov, komarjev in drugih žuželk s primernimi oblačili in obutvijo ter uporabo različnih repelentov. Posledice pika klopa, okuženega z borelijo, so namreč lahko zelo resne, če okužbe pravočasno in pravilno ne zdravimo.

Klopi so večinoma v podrasti, ob nizkem vejevju na obronkih gozdov, najdemo pa jih tudi v mestnih parkih. Ko se vrnemo domov, se oprhamo in skrbno pregledamo. Morebitnega klopa odstranimo s pinceto ali posebno prijemalko, ki sta na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Če delček klopa ostane v koži, ga ne premažemo z oljem, kot to svetuje staro izročilo, saj bi klop zaradi zadušitve v kožo izločil še več sline, ki je lahko okužena. V tem primeru je potreben obisk zdravnika.

Različne spremembe na nohtih so najpogosteje diagnosticirane kot glivične okužbe in neredko se uporabljajo antimikotične kreme in celo sistemski antimikotiki (protiglivična zdravila) v tabletah brez potrebe. Tako je zdravljenje neučinkovito in se hitreje razvija odpornost glivic proti zdravljenju. Sistemski antimikotiki imajo lahko tudi resnejše stranske učinke, še posebej če jih uživamo skupaj z nekaterimi zdravili, npr. statini za zniževanje maščob v krvi in nekaterimi antibiotiki. Le približno polovica težav z nohti je posledica glivičnih okužb.

Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja fizikalnih faktorjev okolja (npr. UV-žarkov, mraza ali vročine) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, kot so urin, znoj in blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi v kozmetičnih salonih lahko močno poškodujejo kožo.

Kontaktni dermatitisi pogosteje nastanejo pri osebah, ki že imajo okvarjeno zaščitno maščobno plast kože v povrhnjici zaradi že obstoječe kožne bolezni, npr. atopičnega dermatitisa ali ihtioze (t. i. ribje kože) ipd. Dražeče snovi poškodujejo kožno pregrado in tako prehajajo v kožo, kjer jo nadalje poškodujejo ali pa sprožijo alergično reakcijo. Zato razlikujemo: iritativni kontakntni dermatitis, kjer kožna reakcija nastane že ob prvem stiku z močno dražečo in toksično snovjo, in alergični kontaktni dermatitis, kjer se razvije prava alergična kožna reakcija na predhodno senzibilizirani koži šele ob ponovnem stiku z določeno manj dražečo snovjo pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijskim reakcijam. Ob prvem stiku z določeno manj dražečo snovjo se koža pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijam senzibilizira, kar pomeni, da postane občutljiva za določeno dražečo snov, ki lahko ob vsakem ponovnem stiku povzroči alergično reakcijo.

Večina pigmentnih sprememb na koži ni nevarnih, lahko pa so estetsko zelo moteče. Ob natančnem pregledu in posvetu z dermatologom se običajno najde dovolj učinkovito zdravljenje. Predvsem pa je pomembno izključiiti morebitna resnejša obolenja.

Kakšna bo osnovna barva kože oziroma kolikšna količina melanocitov bo nastajala v povrhnjici kože posameznika, je določeno v dednem zapisu. Melanociti so kožne celice, ki tvorijo kožni pigment melanin, ta pa ščiti kožo in podkožje pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Največja gostota melanocitov je v koži na obrazu, manj jih je po trupu in okončinah.

Na ustnicah, jeziku in sluznici v ustni votlini se pogosto pojavijo različne spremembe, ki so lahko precej moteče. Kažejo se lahko kot mehurčki, razjede, bele lise ipd. Vzroki za njihov nastanek so zelo različni. Najpogosteje so spremembe nenevarne, včasih pa lahko predstavljajo resnejše obolenje.

Ko se ustnice vnamejo, postanejo rdeče, otekle, se luščijo in razpokajo ... Pogosto je krivec alergija na ličilo za ustnice in druge kozmetične pripravke, zobne kreme in ustne vode. Če z alergološkimi testi ugotovimo, da so vzrok vnetja črtala za ustnice ali ustne vode, jih prenehajmo uporabljati. Tudi mraz in veter lahko povzročita vnetje ustnic.

Vzrokov za otekanje nog je več. Otekanju nog se lahko pridruži tudi občutek težkih, utrujenih in bolečih nog. Pojavijo se lahko tudi krči in srbenje kože.

Najpogostejši vzrok za otekanje nog je kronično vensko popuščanje oz. krčne žile (t. i. varice). Krčne žile oz. varice ima v razvitem svetu že približno 25 do 35 odstotkov prebivalstva. Nikakor niso samo estetski problem ali nevšečnost, ker ob neustreznem zdravljenju lahko nastaneta vnetje kože (t. i. hipostazični dermatitis) in venska golenja razjeda, ki se nerada celi, če zdravljenje ni pravilno in pravočasno.

Med prazniki in v mrzlih zimskih dnevih radi posežemo po kalorični hrani in slaščicah, saj nam izboljšajo razpoloženje. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe namreč zmanjšajo sintezo t.i. hormona sreče serotonina v naših možganih, kar vpliva na naše počutje in povzroča nastanek zimske depresije s pomanjkanjem energije, slabim razpoloženjem in povečano potrebo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati in maščobami.

Najbolje bomo poskrbeli za dobro razpoloženje, če bomo izkoristili vsak sončen dan za sprehod na svežem zraku in če bomo tudi sicer poskrbeli za čim več gibanja, kar stimulira sintezo hormona dobrega razpoloženja serotonina. Tudi različne dejavnosti, ki nas sproščajo (branje knjig, poslušanje glasbe ipd) ter druženje s prijatelji (tudi s psi) bodo izboljšale naše splošno počutje in preprečile prenajedanje.