Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega lahko delno vplivamo z načinom življenja. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Z zdravim načinom življenja vplivamo predvsem na ekstrinzično staranje.

Herpes zoster ali pasovec povzroči virus varicella zoster, ki spada v skupino herpesnih virusov in s katerim se običajno prvič okužimo že v otroštvu. Takrat virus povzroči norice, ki običajno izzvenijo brez zapletov. Po ozdravitvi noric ostane virus v mirujočem stanju v živčnih ganglijih možganskih in hrbtenjačnih živcev do konca življenja. Ob morebitnem padcu odpornosti v kasnejših letih življenja se lahko reaktivira in povzroči pasovec.

Za pasovcem zbolevajo običajno ljudje med 50. in 70. letom starosti, četrtina obolelih pa je mlajša od 40 let. Pasovec je pogostejši pri imunsko oslabelih ljudeh, ki se zdravijo zaradi malignega obolenja ali druge težje bolezni, vendar se neredko pojavi tudi pri povsem zdravih ljudeh. Sproži ga lokalna poškodba, stres ali sončna opeklina. Pretirano izpostavljanje UV-žarkom zmanjša splošno telesno odpornost in lokalno odpornost kože, tako da je pojav pasovca pogostejši poleti, tako kot je pogostejši herpesni izpuščaj na koži in sluznicah, povzročen z virusom herpes simplex.

Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega pa lahko vplivamo z načinom življenja. Poleg vzdrževanja mladostnega videza je pomembno tudi vzdrževanje telesne in mentalne kondicije z aktivnim življenjem in vzdrževanjem socialnih stikov, kar dokazano varuje pred številnimi boleznimi. Priporočljive so redne, a prilagojene športne dejavnosti ali preprosti sprehodi. Zelo ugodno vpliva učenje tujega jezika ali novih veščin. Na našo kondicijo in zdravje v zrelih letih lahko ugodno vpliva skrb za hišnega ljubljenčka, ki poskrbi za gibanje, ukvarjanje s psom ali mačko in božanje njihove dlake pa sproži v nas izločanje hormonov, ki vplivajo na dobro počutje in zmanjšujejo možnost depresivnih razpoloženj.

Uživanje zdravil ima poleg ugodnih učinkov lahko tudi neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Te nam lahko povzročijo tudi določena hrana, zdravila v prosti prodaji, prehranski dodatki in alternativna zdravila. Zadnja predstavljajo precejšen problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora nad njihovo sestavo.

Od 10 do 30 odstotkov stranskih učinkov se kaže kot t. i medikamentozni kožni izpuščaj. Izpuščaj zaradi zdravil je pogostejši pri starejših, saj pogosto uživajo več zdravil hkrati in neredko pride do medsebojnih interakcij med zdravili. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, uživa šest ali več zdravil hkrati.

Po vročih dneh je treba koži povrniti vlago in obnoviti zaščitno lipidno plast v povrhnjici, ki ščiti globlje ležeča tkiva pred zunanjimi vplivi. Če bomo pravilno poskrbeli zanjo, bo koža mehka, primerno vlažna, sijoča in brez večjih težav. 

 Zdravniki priporočamo, da si konec poletja pregledamo kožo po vsem telesu, če morda ni nastalo novo znamenje oziroma se katero od že predhodno obstoječih znamenj ni povečalo ali spremenilo. Kar 80 odstotkov melanomskega kožnega raka namreč nastane iz novonastalih znamenj, ki se hitro spreminjajo.

Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu izboljšajo naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži. Ta je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat na teden. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom pa škodljivo vpliva na kožo.

Sončno svetlobo sestavljajo žarki UVC, UVB in UVA ter vidna svetloba in infrardeča svetloba, ki prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. Pravzaprav vsaka porjavelost že pomeni poškodbo kože. Kožne celice v povrhnjici (melanociti) tvorijo rjavi kožni pigment melanin, da bi zaščitil globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem ultravijoličnih žarkov, ki kvarijo genetski material ter druge strukture celic in tkiv. Številne raziskave potrjujejo, da so prav tako škodljivi žarki UVA – ti nas dosežejo celo skozi vetrobransko steklo pri vožnji z avtomobilom ali skozi vodo pri kopanju.

Izpadanje las je fiziološko pogojeno, saj zdravi odrasli osebi vsak dan izpade od 60 do 100 las. Proces je izrazitejši spomladi in jeseni, prav tako se lasje tanjšajo in redčijo s staranjem. Nenadno in intenzivnejše izpadanje las pa že ima svoj vzrok, vendar ni nujno, da vodi v nastanek plešavosti. Dobro je, da obiščemo dermatologa, ki bo poiskal vzrok in predlagal najustreznejše zdravljenje.

Ni dokazano, da bi različni kozmetični pripravki za nego in barvanje las neposredno povzročali izpadanje, lahko pa povzročajo reakcije na lasišču, ob izrazitejšem vnetju je mogoče izpadanje las. Sočasno z izgubo las se lahko pojavijo tudi različne spremembe na nohtih, na primer pikčaste vdolbinice na nohtih, razbrazdani nohti in podobno.

Vse pogosteje prihajajo k zdravnikom po pomoč bolniki s hudo utrujenostjo, ki ne mine s počitkom, pač pa jih izčrpava in hudo ovira pri delu, osebnem življenju in socialnih dejavnostih. Sindrom kronične utrujenosti je resnična bolezen z različnimi obrazi in ni izmišljotina preobremenjenih povzpetnikov in nevrotičnih posameznikov, kot so včasih predvidevali.

Sindrom kronične utrujenosti (SKU) postaja vse pogostejši, saj naj bi se z njim spopadalo od 0,2 do 0,4 odstotka ljudi vseh starostnih skupin in različnih socialnih in družbenih slojev. Najpogosteje se huda izčrpavajoča utrujenost pojavi pri osebah med 20. in 40. letom starosti, lahko tudi v kasnejši starosti. Neredko obolijo tudi otroci, predvsem v puberteti, ter celo mlajši od pet let.

Do sprememb na nohtih lahko pride zaradi različnih vzrokov. Glivične okužbe so lahko navidezno podobne različnim obolenjem, zato je dobro obiskati dermatologa, ki bo predpisal najučinkovitejše zdravljenje.

Nohti so rožene tvorbe, ki jih sestavlja prozorna nohtna plošča in so obdani s kožno gubo oz. kutikulo. Nohti na rokah rastejo hitreje – približno od 0,5 do 1 milimetra na teden, na nogah pa počasneje – od 0,2 do 0,5 milimetra na teden. Pri starejših osebah rastejo počasneje. Na hitrost rasti in čvrstost nohtov vplivata tudi delovanje ščitnice in splošna prehranjenost organizma.

Koža je naš največji organ, ki se stara podobno kot druga tkiva, bogata z vezivom: hrustanec, krvožilni sistem in kosti. Z zunanjim videzom komuniciramo z okolico, zato je zdrav in mladosten videz pomemben za samopodobo in samozavest. Žal pa so prvi znaki staranja pogosto vidni prav na koži.

Na staranje kože vplivajo genski zapis in različni zunanji dejavniki, predvsem kajenje, uživanje alkohola, prekomerno izpostavljanje UV-žarkom (sončni žarki in solarij) ter stres.

Zrela koža je v primerjavi z mlado kožo tanjša in bolj suha. Z leti se zmanjšuje količina kolagena in elastičnih vlaken v koži. Manj je tudi hialuronske kisline, kislega polisaharida, ki tvori večino zunajceličnega matriksa, v katerem ležijo kolagenska in elastična vlakna, ter veže vodo. Zato postane koža tanjša, manj napeta in povešena. Pojavijo se tudi različno globoke statične gube. Zmanjša se tvorba maščob v koži, predvsem ceramidov, in posledično je okrnjena zaščitna lipidna dvoslojna plast v roženi plasti povrhnjice. Koža postane zato občutljivejša za zunanje dražljaje in bolj izsušena.