-
Večina pigmentnih sprememb na koži ni nevarnih, lahko pa so estetsko zelo moteče. Ob natančnem pregledu in posvetu z dermatologom se običajno najde dovolj učinkovito zdravljenje. Predvsem pa je pomembno izključiiti morebitna resnejša obolenja.
Kakšna bo osnovna barva kože oziroma kolikšna količina melanocitov bo nastajala v povrhnjici kože posameznika, je določeno v dednem zapisu. Melanociti so kožne celice, ki tvorijo kožni pigment melanin, ta pa ščiti kožo in podkožje pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Največja gostota melanocitov je v koži na obrazu, manj jih je po trupu in okončinah.
Ne spreglejmo sprememb v ustni votlini
Na ustnicah, jeziku in sluznici v ustni votlini se pogosto pojavijo različne spremembe, ki so lahko precej moteče. Kažejo se lahko kot mehurčki, razjede, bele lise ipd. Vzroki za njihov nastanek so zelo različni. Najpogosteje so spremembe nenevarne, včasih pa lahko predstavljajo resnejše obolenje.
Ko se ustnice vnamejo, postanejo rdeče, otekle, se luščijo in razpokajo ... Pogosto je krivec alergija na ličilo za ustnice in druge kozmetične pripravke, zobne kreme in ustne vode. Če z alergološkimi testi ugotovimo, da so vzrok vnetja črtala za ustnice ali ustne vode, jih prenehajmo uporabljati. Tudi mraz in veter lahko povzročita vnetje ustnic.
-
Vzrokov za otekanje nog je več. Otekanju nog se lahko pridruži tudi občutek težkih, utrujenih in bolečih nog. Pojavijo se lahko tudi krči in srbenje kože.
Najpogostejši vzrok za otekanje nog je kronično vensko popuščanje oz. krčne žile (t. i. varice). Krčne žile oz. varice ima v razvitem svetu že približno 25 do 35 odstotkov prebivalstva. Nikakor niso samo estetski problem ali nevšečnost, ker ob neustreznem zdravljenju lahko nastaneta vnetje kože (t. i. hipostazični dermatitis) in venska golenja razjeda, ki se nerada celi, če zdravljenje ni pravilno in pravočasno.
Tudi koža trpi zaradi kilogramov
Med prazniki in v mrzlih zimskih dnevih radi posežemo po kalorični hrani in slaščicah, saj nam izboljšajo razpoloženje. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe namreč zmanjšajo sintezo t.i. hormona sreče serotonina v naših možganih, kar vpliva na naše počutje in povzroča nastanek zimske depresije s pomanjkanjem energije, slabim razpoloženjem in povečano potrebo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati in maščobami.
Najbolje bomo poskrbeli za dobro razpoloženje, če bomo izkoristili vsak sončen dan za sprehod na svežem zraku in če bomo tudi sicer poskrbeli za čim več gibanja, kar stimulira sintezo hormona dobrega razpoloženja serotonina. Tudi različne dejavnosti, ki nas sproščajo (branje knjig, poslušanje glasbe ipd) ter druženje s prijatelji (tudi s psi) bodo izboljšale naše splošno počutje in preprečile prenajedanje.
-
Pozimi je treba še posebej skrbno negovati in zavarovati naš največji organ - kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh in ljudje se več zadržujejo v zaprtih prostorih. Tudi hladen zrak in veter izsušujeta kožo. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.
Za primerno vlažnost in odpornost kože je pomembna nepoškodovana dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici. Če je koža oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja z agresivnimi mili, postane občutljivejša na zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože ali dermatitisi. Suha koža lahko precej srbi in se včasih drobno lušči. Če kože ne navlažimo z negovalnimi mazili, se pridruži vnetje in lahko nastane tako imenovani zimski dermatitis ali kožno vnetje.
-
Jemanje zdravil ima lahko poleg ugodnih učinkov tudi številne neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Tretjina teh se kaže kot izpuščaji na koži. Škodljive stranske učinke pa imajo tudi zdravila v prosti prodaji, prehranski dopolnila in alternativna zdravila. Slednja predstavljajo problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora o njihovi sestavi.
Približno pet odstotkov bolnikov, ki poiščejo pomoč v dermatološki ambulanti, ima težave zaradi uživanja zdravil. Na pojav izpuščaja, povzročenega z zdravili, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše dejavnike sodijo hkratne okužbe z virusi. Na nastanek vplivajo tudi sočasne avtoimune bolezni. Izpuščaji se pogosteje pojavljajo pri starejših, saj mnogi ned njimi uživajo več zdravil hkrati in tako pogosto prihaja do medsebojnih interakcij zdravil. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, hkrati uživa šest ali več zdravil, tri...
Okužbe s herpes virusi in pasovec
Za viruse je značilno, da po okužbi ostanejo vse življenje v organizmu, in to v živčnih celicah, ob padcu odpornosti (denimo ob slabi prehrani, psihični obremenitvi, težji bolezni ali zdravljenju s citostatiki ali ob prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom) pa lahko pride do reaktivacije okužbe. To posebej velja za povzročitelje herpesa, med katerimi je kar osem različnih vrst virusa. Z virusom herpes simpleksa se po navadi prvič okužimo že v otroštvu, čeprav v večini primerov okužbe ostanejo brez jasno vidnih znakov na koži in sluznicah.