Klemen Likar, samostojni arhitekt z državnimi pooblastili in terapevt Tesla metamorfoze, pojasni, da je to naravna metoda zdravljenja z zdravilnimi energijami, med katerimi so tudi valovi z zdravilnimi frekvencami, ki jih je odkril Nikola Tesla.

»Vse bolj prihajajo na dan informacije, da je bil Nikola Tesla globoko duhoven človek in je veliko raziskoval tudi v tej smeri. To potrjuje tudi njegov stavek, ki pravi, da tistega dne, ko bo znanost začela proučevati nematerialno, bo v enem desetletju napredovala bolj kot v vseh prejšnjih stoletjih obstoja.« Klemen Likar poudari, da terapevti niso zdravilci, ampak le vmesni člen v pretoku in zgoščevanju teh energij, ki sprožijo samozdravljenje. 

»Toliko šolnikov je v naši širši družini, da bi lahko imeli svojo šolo z vsemi predmeti,« se pošali gospa Anica Bukovec. Ta šola pa bi imela lahko tudi ravnateljico, saj je Anica deset let vodila Osnovno šolo Šmihel. Ko je prevzela to nalogo, je bilo na šoli 520 učencev in prav vse je poznala; ob njeni upokojitvi pa jih je bilo že 1100. Kot učiteljica in ravnateljica je pustila pečat skrbne, tople, odgovorne in široko angažirane osebe. Taka pa sta tudi njena sinova – Bruno in Boris.

Rojena je bila v metliški družini Urh, kjer je bilo pet otrok – dva sinova in tri hčerke. Eden od sinov je umrl zaradi davice, druge štiri pa sta starša – mama je bila šivilja, oče pa kovač in podkovač – izšolala. Ate, kot so klicali očeta, in mama sta telovadila pri sokolih. Med vojno se je oče pridružil partizanom, mama pa je bila terenska aktivistka. V njihovi kovačnici je bila partizanska tiskarna, tam je nastajal Slovenski poročevalec. Kako dober kovač in podkovač je bil Aničin oče, dokazuje tudi dejstvo, da so ga povabili v Ljubljano, ko...

Adaptogeni in imunoregulatorji so v določenih rastlinah ali kombinacijah le-teh; visoko jih ceni sibirska fitomedicina. Toda imamo jih tudi na naših tleh, saj so adaptogeni, ki so odlična podpora našemu imunskemu sistemu oziroma našemu organizmu sploh, še zlasti limone, smrekovi vršički in trpotec.

Marija Ana Kolman  priporoča dnevno uživanje le-teh. Čeprav je poznavalka sibirske fitomedicine, pa najprej prisega na naše domače rastline: »Okolje, kjer smo se rodili, nam ponuja vse, kar potrebujemo. Zato je naša narava tudi naša najboljša lekarna.« Na podlagi izkušenj pravi, da adaptogeni okrepijo organizem in ga zaščitijo pred mnogimi težavami, tudi pred respiratornimi in celo onkološkimi boleznimi. Uživanje adaptogenov in imunostimulatorjev zelo priporoča tudi dr. Sergej V.

Jože Kašca iz vasi Soča si je od nekdaj želel imeti svojo gostilno, a mu tega ni uspelo uresničiti. Je pa željo vsaj delno uresničil pri svojih 65 letih, in sicer je postavil kamp. Njegovo delo uspešno nadaljuje vnuk Peter Della Bianca, ki je s svojo inovativnostjo in odgovornim odnosom do narave nadgradil dedove ideje, kamp razširil in ga moderniziral.

Po krepkem stisku roke in sveži podobi nisem mogla verjeti, da ima Jože že 96 let. Le noge ga več ne držijo prav dobro. Natančno se spominja marsikatere vragolije pa tudi marsikaterega zelo resnega dogodka iz preteklosti, včerajšnji dogodki pa mu uhajajo iz spomina. Bil je partizan in prestal je marsikaj težkega. Kasneje je postal logar in svoje delo je opravljal z velikim veseljem vse do upokojitve. Takrat je začel novo kariero.

Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

Svetovno priznani enolog dr. Julij Nemanič je bil štiri leta član izvršnega odbora Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) v Parizu. Je dobitnik mnogih priznanj, tudi francoskega viteškega križca (Chévalier de mérite d'agricole) za zasluge v vinarstvu. In je tisti »čarodej«, ki je belokranjska vina popeljal do najvišje kakovosti. Veliko je potoval, hkrati pa vsa ta leta redno obdeloval tudi svoj vinograd. O njegovem zanimivem življenju sva se pogovarjala v Metliki v družinski hiši, ki stoji tik pod hribom, imenovanim Veselica. Svojih 80 let »dobro skriva«, saj sta oba z ženo Stanko neverjetno mladostna. Ali ima za tako vitalnost zasluge tudi modra frankinja, bogata z antioksidanti?

V družini Hrovat so vsi zapisani trdemu delu, sonaravnemu napredku pa tudi adrenalinskim športom. Tudi potujejo radi, to pa privoščijo tudi zaposlenim v njihovem podjetju, saj gredo enkrat na leto skupaj na izlet v tujino. Njihova hiša stoji v Podkorenu tik ob znameniti FIS-progi, zato ni nič čudnega, da so od malega zaznamovani z gorami in smučanjem.

 Janez (Jani) je ponosen družinski človek in že od leta 2014 župan Kranjske Gore. Prizadevno in vztrajno razvija številne potenciale te občine. Mlajša hči Meta navdušuje s smučarskimi dosežki na najvišjem nivoju, starejša Urša, nekoč tudi smučarka, pa je postavila že svojo turistično-gostinsko dejavnost. Za vsemi pa je Darja, žena in mama, ki drži tri družinske in poslovne vogale. 

Pogovor z Marijo Mojco Vilar, diplomirano slikarko, in njeno mamo gospo Maro, legendarno ljudsko pevko, je zelo iskriv, poln posebnih spominov, harmonije in humorja. Marsikaj imata skupnega; bolj kot z besedami sta s pesmijo in načinom sploh »sporočali«, kako zelo sta povezani in kako sta si podobni. Ob tem pa je vsaka zase zelo močna in povsem samostojna ženska. Še zlasti pri gospe Mari, ki je 26. januarja (le dan pred Mozartovim rojstnim dnem) praznovala 87 let, je poudarek na samostojnosti. Vesela je, da lahko sama skrbi zase, da lahko pomaga drugim ljudem in tudi domačim, da se vsak dan vozi s kolesom. Precej tega je splošno znanega, toda gospa Mara je še marsikaj.

Vida in Robert Yebuah sta se spoznala v ljubljanskem študentskem naselju. Vida je prišla iz Novega mesta na pedagoško akademijo, Robert pa iz Gane – iz etične skupine Ga – na študij metalurgije. Z njene strani je bila to ljubezen na prvi pogled, Robert pa je bil sprva malo zadržan. »Ko pa sem ugotovil, da so njeni žareči pogledi namenjeni meni, sem se sprostil in si priznal, da tudi jaz enako čutim do Vide.«

 Robert si je sicer želel v rodni Akri študirati arhitekturo, toda ker v srednješolskem programu niso imeli umetniškega risanja, se na želeno fakulteto ni mogel vpisati. Tudi v Ljubljani mu to ni uspelo, kajti študentje iz Gane so lahko v tujini študirali le na fakultetah, ki jih v Gani ni bilo. Robert se je zato prijavil za študij metalurgije, vendar z upanjem, da ga bo v Jugoslaviji lahko zamenjal za študij arhitekture. To mu pa ni uspelo, ker je prav tisto leto ganska vlada poslala okrožnico vsem državam, da morajo ganski študentje študirati natanko tisto, za kar so se prijavili. 

Čakra je izraz, ki postaja vse bolj domač, pa vendar se marsikdo sprašuje, kaj to sploh je. To so vrtljivi energijski centri (tudi psihični centri ali centri zavesti), povezani z določenimi organi in žlezami z notranjim izločanjem. Poznali pa so jih že stari medicinski sistemi. Vsaka izmed čaker upravlja določeno področje našega življenja, je pa tudi »zapisovalka« naših izkušenj, prepričanj, misli, čustev, zaznav, idej, vrednot ... Če delujejo preveč ali premalo, povzročajo nezdrava stanja ali celo bolezen, ko pa delujejo optimalno, nam prinašajo harmonijo in zdravje. Imamo več teh »centrov moči«, osnovnih čaker pa je sedem.