Ko je človek za nekaj »poklican«, prej ali slej postane to njegov poklic. Tako je Igor Bahor iz Velenja postal lončar, čeprav je študiral elektrotehniko. Ko je v času študija v Ljubljani delal pri lončarju, se mu je odprl nov svet. Svet, ki ga ni hotel več zapustiti. Že na samem začetku resnejšega dela na področju lončarstva in keramike pa je ugotovil, da je to šele vrh ledene gore in da se mora še veliko naučiti. In to vse življenje počne.

Rodil se je v Črnem Vrhu nad Idrijo očetu Tonetu, učitelju iz Dragovanje vasi v Beli krajini, in mami Francki, domačinki iz Kanjega Dola, ki je bila po poklicu kuharica. Takrat so učitelje z dekretom prestavljali sem ter tja in družina, v kateri se je rodila še sestra Darija, se je preselila v Šoštanj in nato v Velenje.

Ruski zdravilec Nikolai Shevchenko je leta 1993 patentiral svoje zdravilo, za katerega je, kot je napisal, zbral dokaze, da zdravi mnoge bolezni, vključno z rakom. Zaradi enostavnosti in nenavadne kombinacije je to »zdravilo« sprožilo kup glasnih napadov in nasprotovanj, toda tisti, ki so si s tem zdravilom pomagali, so bili še glasnejši, in metoda je začela hitro odmevati na vseh koncih sveta.

Sestavini Shevchenkove metode sta najmanj 40-odstotni alkohol, najbolje kar vodka, in hladno stisnjeno sončnično olje. Obe sestavini je treba pretresati najmanj 5 minut in tako nastane nova zmes (podobna estrom, ko se pri mešanju oljnih kislin in alkohola izloči voda in nastane nova zmes), ki jo pijemo ali pa uporabljamo kot obkladek, če imamo težave s kožo. Avtor  navaja, da je zmes dobrodošla kot preventiva, v močnejšem odmerku in pogosteje zaužita pa kot kurativa. V preventivne namene zadošča mešanica 30 ml hladno stisnjenega sončničnega olja in 30 ml vodke. Mešanico naj bi popili enkrat do dvakrat dnevno.

Placebo je lahko postopek ali snov, po videzu enaka zdravilu, ki pa ne vsebuje zdravilne učinkovine. Ker bolnik tega ne ve, verjame, da je to, kar prejme, koristno zdravilo in zato izgine bolečina. Tako kot placebo pa učinkuje tudi nocebo, ki predstavlja strah pred neželenimi učinki zdravila oziroma slab odnos bolnikov do terapije, zato lahko občutijo poslabšanje simptomov. Medicina je še vedno dokaj skeptična glede teh dveh pojavov, saj placebo pojmuje kot » moč utvare«.

Pa vendar je v znanosti vse več raziskav o medsebojnem vplivu duševnih in telesnih mehanizmov. Sodobne tehnike slikanja možganov odpirajo vrata teoriji, ki pravi, da posameznikov način razmišljanja in njegova prepričanja ne vplivajo le na njegovo duševno stanje, temveč lahko povzročijo tudi dejanske biološke spremembe v telesu.

Križna Gora nad Škofjo Loko, s katere se razširja pogled na verigo vrhov Kamniških Alp in Karavank, slovi tudi po Gostilni pri Boštjanu. Po odprtosti in prijaznosti jih poznajo pohodniki in ljubitelji narave in dobre hrane iz vse Slovenije, z nami pa sta Jožica in Boštjan Bernik delila tudi svojo prav posebno osebno zgodbo.

 »S sosedi, ki so Boštjana že poznali, sem sedela pred hišo, ko se je na kolesu pripeljal mimo. Ustavil se je in se začel pogovarjati. Tudi z menoj. In potem ko so vsi sosedje že odšli, sva midva še kar klepetala ...« pripoveduje Jožica. Ko je spoznala Boštjana, je bila ločena in imela je tri otroke – Mileno, Lidijo in Maksa, Boštjan pa je bil vdovec. Žena, stara komaj 29 let, je zaradi zelo agresivnega raka na hitro umrla, in tako sta Boštjan in sinček Miha ostala sama. Jožica in Boštjan sta hitro ugotovila, da sta za skupaj, in tudi otroci so se med seboj takoj vzljubili. Štirje nadobudneži so dobili še dve sestrici. »Toda v naši družini ni mojih, tvojih in najinih otrok, ampak so vsi najini,« pravita zakonca Bernik, ki imata že osem vnukov.

Klemen Likar, samostojni arhitekt z državnimi pooblastili in terapevt Tesla metamorfoze, pojasni, da je to naravna metoda zdravljenja z zdravilnimi energijami, med katerimi so tudi valovi z zdravilnimi frekvencami, ki jih je odkril Nikola Tesla.

»Vse bolj prihajajo na dan informacije, da je bil Nikola Tesla globoko duhoven človek in je veliko raziskoval tudi v tej smeri. To potrjuje tudi njegov stavek, ki pravi, da tistega dne, ko bo znanost začela proučevati nematerialno, bo v enem desetletju napredovala bolj kot v vseh prejšnjih stoletjih obstoja.« Klemen Likar poudari, da terapevti niso zdravilci, ampak le vmesni člen v pretoku in zgoščevanju teh energij, ki sprožijo samozdravljenje. 

»Toliko šolnikov je v naši širši družini, da bi lahko imeli svojo šolo z vsemi predmeti,« se pošali gospa Anica Bukovec. Ta šola pa bi imela lahko tudi ravnateljico, saj je Anica deset let vodila Osnovno šolo Šmihel. Ko je prevzela to nalogo, je bilo na šoli 520 učencev in prav vse je poznala; ob njeni upokojitvi pa jih je bilo že 1100. Kot učiteljica in ravnateljica je pustila pečat skrbne, tople, odgovorne in široko angažirane osebe. Taka pa sta tudi njena sinova – Bruno in Boris.

Rojena je bila v metliški družini Urh, kjer je bilo pet otrok – dva sinova in tri hčerke. Eden od sinov je umrl zaradi davice, druge štiri pa sta starša – mama je bila šivilja, oče pa kovač in podkovač – izšolala. Ate, kot so klicali očeta, in mama sta telovadila pri sokolih. Med vojno se je oče pridružil partizanom, mama pa je bila terenska aktivistka. V njihovi kovačnici je bila partizanska tiskarna, tam je nastajal Slovenski poročevalec. Kako dober kovač in podkovač je bil Aničin oče, dokazuje tudi dejstvo, da so ga povabili v Ljubljano, ko...

Adaptogeni in imunoregulatorji so v določenih rastlinah ali kombinacijah le-teh; visoko jih ceni sibirska fitomedicina. Toda imamo jih tudi na naših tleh, saj so adaptogeni, ki so odlična podpora našemu imunskemu sistemu oziroma našemu organizmu sploh, še zlasti limone, smrekovi vršički in trpotec.

Marija Ana Kolman  priporoča dnevno uživanje le-teh. Čeprav je poznavalka sibirske fitomedicine, pa najprej prisega na naše domače rastline: »Okolje, kjer smo se rodili, nam ponuja vse, kar potrebujemo. Zato je naša narava tudi naša najboljša lekarna.« Na podlagi izkušenj pravi, da adaptogeni okrepijo organizem in ga zaščitijo pred mnogimi težavami, tudi pred respiratornimi in celo onkološkimi boleznimi. Uživanje adaptogenov in imunostimulatorjev zelo priporoča tudi dr. Sergej V.

Jože Kašca iz vasi Soča si je od nekdaj želel imeti svojo gostilno, a mu tega ni uspelo uresničiti. Je pa željo vsaj delno uresničil pri svojih 65 letih, in sicer je postavil kamp. Njegovo delo uspešno nadaljuje vnuk Peter Della Bianca, ki je s svojo inovativnostjo in odgovornim odnosom do narave nadgradil dedove ideje, kamp razširil in ga moderniziral.

Po krepkem stisku roke in sveži podobi nisem mogla verjeti, da ima Jože že 96 let. Le noge ga več ne držijo prav dobro. Natančno se spominja marsikatere vragolije pa tudi marsikaterega zelo resnega dogodka iz preteklosti, včerajšnji dogodki pa mu uhajajo iz spomina. Bil je partizan in prestal je marsikaj težkega. Kasneje je postal logar in svoje delo je opravljal z velikim veseljem vse do upokojitve. Takrat je začel novo kariero.

Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

Svetovno priznani enolog dr. Julij Nemanič je bil štiri leta član izvršnega odbora Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) v Parizu. Je dobitnik mnogih priznanj, tudi francoskega viteškega križca (Chévalier de mérite d'agricole) za zasluge v vinarstvu. In je tisti »čarodej«, ki je belokranjska vina popeljal do najvišje kakovosti. Veliko je potoval, hkrati pa vsa ta leta redno obdeloval tudi svoj vinograd. O njegovem zanimivem življenju sva se pogovarjala v Metliki v družinski hiši, ki stoji tik pod hribom, imenovanim Veselica. Svojih 80 let »dobro skriva«, saj sta oba z ženo Stanko neverjetno mladostna. Ali ima za tako vitalnost zasluge tudi modra frankinja, bogata z antioksidanti?