Št. 3, marec 2013

S pametjo, ne le s srcem



Pred nedavnim sem bila na obisku pri mladostnih prijateljih, s katerimi se že dolgo nismo slišali in videli. Presenečena sem bila, kako lepo in racionalno sta si preuredila stanovanje. To sta storila le malo pred upokojitvijo in ko je večje stroške še omogočal družinski proračun. S pokojnino bi bilo pretežko, je poudaril prijatelj. Stanovanje sta si preuredila tako, da jima bo omogočalo udobno in varno bivanje, če bi starost ali bolezen morebiti prinesla s seboj onemoglost in otežila gibanje. Predvsem pa mi je bilo všeč, da sta na rovaš hodnika povečala kopalnico, tako da je zdaj v njej poleg kadi za prijetno sproščanje tudi tuš kabina. Zelo pameten pa je bil tudi dogovor s sinom. Ko si je kupoval manjše stanovanje, so skupaj izbrali takega z atrijem na lokaciji, ki je bila všeč tudi staršem, saj se bosta kasneje, ko bo sin potreboval večje stanovanje, preselila vanj, sinu pa prepustila svoje, precej večje stanovanje. Tako bo dobro za vse in na to so mislili pravočasno.
A tudi če stvari, ki bi jih morali urediti, predno se pokažejo problemi, uredimo kasneje, ko že nastanejo, je bolje, kot če jih ne bi nikoli. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije so zato odprli svetovalnico, ki bo pomagala starejšim ljudem pri iskanju primernih stanovanj in pri urejanju bivanjskih razmer. Veliko jih ima prevelika stanovanja, ki so nepotrebno finančno breme za prenekateri upokojenski par ali za enega samega človeka. Ljudje to sicer vedo, ne morejo pa si pomagati, največkrat zato, ker so na svojo lastnino preveč čustveno navezani.
Da je bila stanovanjska svetovalnica res potrebna, dokazujejo podatki, da v Sloveniji živi samih v svojih hišah ali v stanovanjih kar 22 tisoč ljudi, od tega 18 tisoč žensk, starih več kot 80 let. Kar 66 tisoč žensk, ki živijo same v svojih stanovanjih, pa je starih več kot 65 let. Že dalj časa pa je tudi znano, da je med revnimi največ starejših žensk, ki živijo same. Ob dejstvu, da je življenje dražje, če človek živi sam, se višajo stanovanjski in drugi režijski stroški, že tako nizke pokojnine pa so iz meseca v mesec manj vredne. Po statističnih podatkih ZPIZ je več kot 205 tisoč vseh pokojnin (starostnih, invalidskih, družinskih) manjših od 500 evrov, 209 tisoč se jih giblje med 500 do 800 evri in le 20 odstotkov jih presega 800 evrov. Ob teh podatkih, ki niso novi, bi politiki morali sprejeti primerne ukrepe, pa jih ne. Zato ostaja le upanje, da bodo ljudje sprejeli dobronamerne nasvete in ponujeno pomoč pri reševanju tistih problemov, ki jih je mogoče rešiti.

Vaša urednica
Marinka Levičar

Kazalo

Novo poslabšanje gmotnega položaja upokojencev Povprečna mesečna pokojnina je bila lani realno nižja za 3,5 odstotka. Če pa upoštevamo tudi izpad varstvenega dodatka, celo za 4,8 odstotka nižja. Razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino

Zakaj tako skromna uskladitev pokojnin? Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spreminja doslej veljavni način usklajevanja pokojnin. Uskladitev bo po novem mogoče opraviti le enkrat v letu, in to februarja, veljala pa bo za n

Spremembe vdovske in družinske pokojnine Predstavljanje novosti v ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. januarja letos, tokrat nadaljujemo s pravico do vdovske in družinske pokojnine ter s pravico do invalidnine za telesno okvaro. Vdovska pokojni

Marijan Papež vnovič imenovan za generalnega direktorja Na javni razpis za imenovanje generalnega direktorja ZPIZ so se prijavili trije kandidati. Razpisna komisija je po temeljiti proučitvi vseh predloženih listin k prijavam in po pogovoru s kandidati ugo

Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – marec 2013 Invalidska upokojitev in letni dodatek Bralec M. D. iz okolice Celja želi vedeti, ali je prav, da mu je bila invalidska pokojnine priznana od 1. 8. 2012 ali pa bi mu morala biti od 2. 7. 2012, ko je i

Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavc- marec 2013 Pravice solastnikov Bralka in njena hči sta solastnici hiše, v kateri živita. Hči je postala četrtinska solastnica na podlagi dedovanja po pokojnem očetu (bralkinem možu) in s svojo družino uporablja

Vaš svetovalec - Dušan Bavec marec 2013 Upokojitev invalida po starem zakonu Bralec ima status delovnega invalida III. kategorije in dela s polovičnim delovnim časom. Po informativnem izračunu, ki ga je prejel od ZPIZ, sledi, da bi se p

Vaš svetovalec: Boštjan J. Turk – marec 2013 Pritožba zavoljo ravnanja zdravstvenega osebja Bralca so nedavno tega odpustili iz bolnišnice, kjer je okreval po operaciji. Z obravnavo zdravnikov je bil zelo zadovoljen, zato pa toliko manj z vedenj

Podobe lepote Dora Plestenjak je lepa ženska, če k temu dodamo še njeno slikarstvo in njen odločen karakter, je še bolj razumljivo, da je pogosto v središču pozornosti. Enako velja za njena sinova Domna Slano in Ja

Najstarejša slovenska »vremenarka« Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših aktivnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Prve meritve na ozemlju naše države so potekale že v tretjem desetletju devetnajstega

Pesmi hrepenenja Našega sodelavca, odvetnika mag. Janeza Tekavca bralci Vzajemnosti dobro poznajo kot odličnega pravnika. Malokdo pa ve, kakšna umetniška duša pravzaprav tiči v njem; preizkusil se je že kot igralec, g

Ohraniti želim staro izdelavo in postopke Andreja Stržinar iz Hotavelj v Poljanski dolini šiva kostume s pravljičnim pridihom. To so srednjeveški in renesančni kostumi, poleg tega pa je oblekla že nemalo folklornih skupin, tudi otroških. Po p

Prijaznost seje svetlobo Za prostovoljko Marico Kamenšek iz društva upokojencev Šmarje pri Jelšah noben dan ni dolgočasen. Njena skrb, da na domovih obišče starejše ali da organizira obiske prostovoljk pri starejših sokrajani

Makole so naredile skokovit razvoj »V zadnjem obdobju, predvsem pa po letu 2006, ko so Makole znova postale samostojna občina in istoimensko gručasto naselje na desnem bregu reke Dravinje njeno središče, je kraj naredil skokovit razvoj

Obnovljeni dvorec Strmol v Rogatcu Dvorec Strmol je bil pozidan na lahni vzpetini nad potokom Draganja zunaj sklenjenega jedra trga Rogatec. Do njega pridete po ovinkasti poti, ki jo obdaja lipov drevored. Poslopje je zgledno obnovljen

Vrtomirov prstan Tam, kjer je mesto Kamnik, je bilo nekoč jezero. Pozneje je voda predrla breg med Malim in Starim gradom in se razlila po ravnini. Pred davnimi časi je nad jezerom stal veličasten grad. Razvaline so š

Kratke zdravstvene novičke marec 2013 Nacionalna mreža nevladnih organizacij Kronične in nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, rak ipd …) povzročajo v razvitem svetu največ smrti, bistveno znižujejo kakovost življenja obolelih in n

Začnimo telovaditi! Prvi pomladni mesec pomeni začetek nečesa novega. Vse, kar vzbrsti, tudi rodi. In v uredništvu smo se, tudi na vašo pobudo, odločili vnovič vzbrsteti - začeti migati čisto od začetka, spodbuditi tiste

Čim manj bele moke in sladkorja Moka, sladkor in sol so tri pomembna živila, brez katerih v življenju ne moremo. To nam pove že preprosta zdrava pamet. Zapleten pogled pa nam razkrije velik pomen kakovosti teh živil. Ni vseeno, ali

Mlečni izdelki – vir beljakovin Mleko je nasprotno od mesa veliko cenejši vir beljakovin. Je tudi surovina za številne prehrambene izdelke, brez katerih si že težko predstavljamo naš vsakdan. Da se bomo med njimi laže znašli, jih pr

Recepti marec 2013 Oslič v paradižnikovi omaki 500 g filejev zamrznjenega osliča ali škarpine delno odtajamo in narežemo na kose, debele štiri centimetre. Vsak kos povaljamo v moki, v ponvi na malo olja popečemo in pr

Staranje in »suša« Dejstvo je, da procesi v našem telesu z leti potekajo drugače, počasneje in v manjšem obsegu. Zmanjša se tvorba hormonov in količina nujno potrebnih tekočin, vse to pa povzroča staranje kože, suho slu

Kašelj V zimskih mesecih je vse več ljudi, ki kašljajo povsod, kjer se družimo - v nakupovalnih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, tudi na delovnih mestih. Kašelj je naraven obrambni mehanizem teles

Zakisanost organizma Kislinsko-bazično ravnovesje je bistvenega pomena za zdravo telo. Že Hipokrat je govoril: "Naša hrana naj bo naše zdravilo in naša zdravila naj bodo naša hrana." Zdravilna zelišča vplivajo na kislinsk

Lažnivci med nami Laž je poseben način odzivanja v okoliščinah, ki ogrožajo človekovo samopodobo in celo samospoštovanje. Če smo iskreni, se vsi kdaj pa kdaj zlažemo. Prav pogosto pa je laž obrambni mehanizem predvsem

Iz svetovalnice marec 2013 Sprejmimo to, kar še zmoremo Pomoč je na ženino pobudo poiskal dolgoletni zakonski par. Mož, zdaj pri sedemdesetih, je pred časom premagal hudo bolezen. Zdaj je sicer zdrav, vendar je ves čas nejevolj

Srečnih šestdeset pomladi Dejavniki, ki resnično vplivajo na mešanico sreče, so trdni medsebojni odnosi, zdravo sprejemanje sebe in dobro zdravje ter velika skrivnost, to je cilj in smisel v življenju. Starost je tako kot otr

Iskanje podatkov po spominu Poznate občutek, ko imate besedo »na koncu jezika«, pa se je preprosto ne morete spomniti? Potem pa se podatka spomnite kar nenadoma, po nekaj minutah, urah ali celo več dnevih. Gre za naravno okolišč

Rimske počitnice Rim si morda res lahko ogledaš  v petih dnevih, a raziskuješ ga lahko leta in leta. Mesto, po katerem sta se z vespo preganjala Gregory Peck in Audrey Hepburn v filmu Rimske počitnice, je menda najhru

Lepa razgledna pot nad Tržaškim zalivom Promenada med Obeliskom nad Opčinami pa vse do Kontovela (Contovello) in Proseka (Prosecco), ter naprej do gradu Miramar (Castello di Miramare) je ob vsakem letnem času polna sprehajalcev. Ob poti se,

Cvetoče in zeleneče Vzpenjalke in ovijalke imam v mislih, in to predvsem tiste, ki jih gojimo pretežno kot sobnice. Njihovi poganjki so vitki in gibki in prav zato so nekaj posebnega. Za plezanje v višino jim je dobrodoš

Zdaj pognojimo okrasne trate Tudi okrasna trata potrebuje počitek, saj je nazadovala v rasti, izgubila je gostoto in barvo. Posledice so hujše, če smo jeseni gnojili z dušikom ali z dolgodelujočimi gnojili. Trato zdaj pognojimo

Zdaj pognojimo okrasne trate Tudi okrasna trata potrebuje počitek, saj je nazadovala v rasti, izgubila je gostoto in barvo. Posledice so hujše, če smo jeseni gnojili z dušikom ali z dolgodelujočimi gnojili. Trato zdaj pognojimo

Varno sobivanje velikih in majhnih Urejanje bivalnega okolja je kot nikoli dokončana zgodba. Družina se nenehno spreminja, se povečuje ali zmanjšuje. Pogosto v enem bivališču prebiva več generacij skupaj. Ni enostavno ustvariti ravnote

Pravica do vode Šele takrat, ko določene dobrine nimaš, se v resnici zaveš, kako pomembna je. Tako imajo tisti, ki vedo, kako je biti lačen, praviloma zelo spoštljiv odnos do hrane. Tudi z vodo je tak

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media