Št. 2, februar 2011

Sem dolgo upal in se bal,

slovo sem upu, strahu dal,

srce je prazno, srečno ni,

nazaj si up in strah želi.

France Prešeren, Poezije

Slovenke in Slovenci imamo radi Prešerna in mislim, da je prav, da se ga tudi naša revija spomni vsaj na dan njegove smrti, ob slovenskem kulturnem prazniku. Le kdo izmed med nas ne pozna navedenega verza iz Poezij, ki ga je pesnik napisal, ko je dokončno pokopal upanje na ljubezen s Primičevo Julijo! A verza za ta uvodnik nisem zapisala, ker bi ob njem želela razmišljati o ljubezenskih tegobah. Saj upanje in strah nista le spremljevalca ljubezni, pač pa sta naša življenjska sopotnika v različnih razmerah in v vseh obdobjih. Zato sta tudi aktualna za zdajšnji čas. Ker pa spomini, zlasti tisti manj prijetni, z leti zbledijo in izgubijo ostrino, ki so jo imeli, zdajšnje osebne probleme in družbene razmere doživljamo bolj v strahu, kakšen bo naš jutrišnji in pojutrišnji dan. A ker pravimo, da je starost tudi modrost, se ob branju ali poslušanju razprav o zakonih in ukrepih, ki nam napovedujejo še več težav, namesto da bi izboljšali, kar je slabega, ne vznemirjajmo preveč in se raje spomnimo pregovora, da se nobenega juha ne poje tako vroča, kot se skuha. In upajmo, da bo razumnim ljudem, ki poznajo razmere, uspelo preprečiti, da bi bil v zdajšnji zasnovi sprejet zakon o socialnem varstvu, pa take določbe zakona, ki naj bi z namenom, da preprečijo »sivo ekonomijo ali delo na črno«, onemogočale sosedsko pomoč. Da bo znanec, ki nam bo, denimo, obrezal grmovje, ker je za tako delo usposobljen in nam rad priskoči na pomoč, zaradi tega kaznovan, češ da dela »na črno«. Take določbe zakona so, milo rečeno, v posmeh prizadevanjem za širitev in krepitev prostovoljnega dela, k čemur naj bi pripomoglo tudi to, da je letošnje leto razglašeno za mednarodno leto prostovoljstva.

Pod njegovim geslom »bodi prostovoljec – spreminjaj svet« tudi Vzajemnost z različnimi članki in predstavitvami nekaterih prostovoljcev spodbuja to humanitarno in vsestransko koristno delo. Z njim in ob njem naša srca ne bodo prazna in nesrečna, kot je bilo Prešernovo, ko je doumel, da nikoli ne bo uslišana njegova velika ljubezen.

Vaša urednica

Kazalo

Kasneje ugotovljena pokojninska doba Bralec A. M. iz okolice Maribora piše, da mu je bila pokojnina odmerjena v višini 83 odstotkov pokojninske osnove. V skupno pokojninsko dobo mu namreč ni bila všteta zaposlitev v trajanju 9 mesecev pr

Dedovanje po sestri Bralec je imel sestro, ki je 22 let živela s precej starejšim moškim. Bralec meni, da ta moški ni finančno skrbel za sestro, pač pa je z njo živel, ker ni imel nobenih izdatkov za skupno življenje. Se

Višina dela vdovske pokojnine in pogoji za varstveni dodatek Na prvi seji v letošnjem letu je svet pokojninskega zavoda sprejel nekaj bolj ali manj »operativnih« sklepov, ki jih vsako leto mora sprejeti, saj tako velevajo zakoni in v njih predpisani statistični

Novi zakon ni idealen, vseeno pa prinaša tudi precej ugodnosti   Generalni direktor Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež meni, da reforma pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati 1. julija, resda postopoma zaostruje pogoj

Robec naš vsakdanji V enem od starejših bontonov piše: »Ako hočemo, da se vedemo v družbi lepo in za vsak slučaj primerno, je treba vsak telesni del posebej in vse telo držati in kretati vselej in v vsakem oziru naravno,

Po tirih Južne železnice Maribor Čez zamočvirjeno in pogosto poplavljeno Pesniško dolino je prek 64 obokov speljan 648 m dolg in 20 m visok viadukt do predora Košaki. Pred gradnjo predora Semmering je bil to najdaljši avstrijski pred

Skoraj vse hiše v Podbrdu so lepo obnovljene Na obraz 64 – letne upokojene pomočnice vzgojiteljice v koprskem vrtcu Marinke Petrič, rojene Kajzer, oziroma po domače Aužlakarjeve Marinke se je prikradla svojevrstna domotožna vznemirjenost, ko si

Za vsakega sina en poklic, družina Arvaj Začetki družinskega podjetja Arvaj z Britofa pri Kranju segajo v leto 1956, ko je Tone Arvaj kot vajenec v klavnici Kmetijske zadruge v Preddvoru naredil prvo klobaso. Zdaj so eno vodilnih mesarskih p

Združuje slovensko srce in slovansko dušo V slovenskem glasbenem prostoru je Manca Izmajlova nekaj posebnega: ne le da odlično poje, da je diplomirala iz muzikala in igre na akademiji Mountview v Londonu, da je študirala operno petje na Kolid

Kultura Za kulturo je med upokojenci veliko zanimanja. Mnogi sodelujejo v pevskih skupinah ali zborih, pa v folklornih skupinah, ter likovnih in literarnih sekcijah v okviru društev upokojencev, nekateri pa s

Na življenje gledam z vedrino Tone Partljič je duhovit sogovornik, ki le redko izpusti priložnost, da sogovornika ne bi spomnil na kako na prvi pogled obrobno podrobnost, za katero se izkaže, da je še kako pomembna za razumevanje

Naše legende, Janko Šopar Ob njegovem imenu se je kronistu zapisalo, da kdor ne pozna Janka Šopra, ta je zadnjih trideset let manjkal v Sloveniji. Televizijec od nog do glave, od študentskih let do skorajšnje upokojitve, za ka

Od policista do pevca » Že kot majhen deček rad sem pesmi pel, vsak, ki je poslušal, me je bil vesel.« Tako pravi v eni svojih viž Franc Jazbec iz Makol, ki se je v zrelih letih podal v glasbene vode. Po poklicu je prav

Nova knjiga že nastaja Prekmurci imamo kar nekaj književnih ustvarjalcev, ki so se dodobra uveljavili v slovenskem prostoru, njihova dela pa so prevedena tudi v svetovne jezike. Med njimi je tudi Karolina Kolmanič, ki je iz

Ujela je čas in ga shranila Ustvarjanje Marije Šolar iz Zgornje Besnice je kar dvakrat povezano s Prešernom. Pred tremi leti je prav na dan slovenskega kulturnega praznika ob 100-letnici KD Jože Papler Besnica izšla njena knjiga

Domoznanska zbirka kot darilo Mozirjanom Osebnost, kot je Aleksander Videčnik, bi bila lahko med Slovenci na visokem piedestalu, čeprav kot zgodovinar, publicist, pisatelj, urednik, muzealist, etnograf, kronist in raziskovalec ljudskega izro

Brez pudra ne gre Pozimi moramo zaščititi kožo obraza pred mrazom in vetrom. Pri tem nam je v pomoč tudi puder. Po nanosu je ten enakomernejši, lepši, koža pa je z dodatnim slojem še bolj zaščitena. O tem, na kaj moram

„Pregrešni“ topli napitki V mrzlih dneh nas ogreje topel napitek, denimo skodelica čaja, o kateri ste lahko več prebrali v prejšnji številki revije, radi pa se pregrešimo tudi s skodelico kakava ali vroče čokolade. Kakav p

Jesti meso ali ga ne jesti? Meso je v zdajšnjem času skupaj s kruhom tisto živilo, ki sproža burne odzive, celo sovražne reakcije predvsem njegovih nasprotnikov. Pa vendar sodi med osnovna živila, brez katerih ne moremo sestavit

Obvladovanje stresa? »Največja zmaga ni v tem, da nikoli ne pademo, ampak je v tem, da se po vsakem padcu poberemo.« (Konfucij)   Kar 84 odstotkov ljudi vseh starosti ugotavlja, da stres doživljaj

Pikantna kremna bučna juha Potrebujemo(za štiri osebe): 2 žlički olivnega olja 1 veliko čebulo 4 rdeča jabolka 900 g olupljene muškatne buče 1 velik krompir 2 žlički karijevega praška 1 žličko mletega ingverja

Večja vloga medicinskih sester Aprila naj bi v nekaterih ambulantah družinskih zdravnikov diplomirane medicinske sestre prevzele del obveznosti zdravnikov in jim tako omogočile, da se bodo laže posvečali huje bolnim pacientom.

Zdravstvene novice Ne izogibajte se mamografu Ženske med 50. in 69. letom so vsaki dve leti upravičene do brezplačne mamografije, torej rentgenskega slikanja dojk. Na mamografijo jo lahko napotita ginekolog ali osebn

Virusov ne preženemo z antibiotiki Zgodba o prehladnih obolenjih se ponavlja in vsako leto znova razpravljamo o novih in še novejših gripah, o čajih ali antibiotikih ter o koristih in strahovih cepljenja. Jezimo se, če nas v nepravem t

Tudi po menopavzi redno na preglede Ni malo žensk, ki po menopavzi opustijo redne ginekološke preglede, če nimajo nobenih izrazitih težav. A ženska mora skrbeti za svoje zdravje, še zlasti po menopavzi, pravi dr. Ksenija Šelih Martinec,

Veselo s snegom ali brez njega               Naši redni in zvesti razgibovalci se, kot mi je znano, veselo zabavajo z raznobarvnimi dežniki in se urijo v predstavljenih spretnostih iz prejšnjih dveh štev

Migamo raje kot drugi Evropejci Vsak dan slišimo in beremo o koristnosti športne rekreacije za človeka ter kako z redno telesno dejavnostjo blažimo posledice nezdravega življenjskega sloga. Kako pa vsa ta dognanja doživljamo v resni

Domače živali v vlogi termoforja Šestdeset odstotkov starejših skrbnikov dopušča delitev postelje s psičkom ali mačko in celo spodbuja živali k temu. Druženje z domačo živaljo v postelji ljudje obožujejo, saj jim odvrača pozornost od

Poplave na najbolj suhi celini Ker je Avstralija najbolj suha poseljena celina, ne preseneča, da je politika upravljanja vodnih virov stalen izziv za avstralsko vlado, kot tudi za njene prebivalce. Letošnje poletje pa je “vodne raz

Na Paški Kozjak Za letošnjo muhasto zimo bo kmalu polovica njenega časa. Če je pred novoletnimi prazniki pokazala svoje mrzle in snežne zobe, pa je po praznikih povsem pozabila na svoje poslanstvo. A nas, pohodnike,

Mavricij – paradiž tudi za manj premožne Tropska otoška država Mavricij, ki leži dobrih 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja, je za afriške razmere dokaj razvita. Otočani imajo na voljo brezplačno zdravstveno oskrbo in šolanje, pokojninski

Svečan, ivje in cvetje Svečan velja za zimski mesec, ko je lahko še pošteno mrzlo, ledeno in sneženo in več je ivja in ledenih rož kot resničnega cvetja.   Skoraj vse, kar v celinski Sloveniji razveseljuje vrtnarjevo

Stene z zgodbo ali vrnitev tapet Tapete so bile nepogrešljiv del dekoracije plemiških in meščanskih bivališč. Desetletja nazaj, predvsem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile zelo moderne tudi pri nas. Potem so nekako poto

Delovno in slovesno Veliki Gaber - Društvo upokojencev je že v prvem letu samostojnega delovanja v celoti izpolnilo obsežen program in ga ob koncu leta okronalo s praporom. S pomočjo krajevne skupnosti so uredili krajev

Spet navezali stike s hrvaškimi upokojenci Velika Polana - Društvo upokojencev združuje blizu 200 upokojencev iz Velike in Male Polane ter Brezovice, vanj pa so vključeni tudi upokojenci iz Hotize v občini Lendava. Rdeča nit delovanja društva

Veselo srečanje upokojencev Škofja vas - ZPIZ je ustanova v Sloveniji, ki ima na plačilnem seznamu največ ljudi, recesija pa jo je le delno prizadela, tako da odpuščanj ne poznajo, vsakega umrlega pa takoj nadomestijo z novim d

Vztrajne telovadke Novo mesto - Telovadke društva za osteoporozo v Novem mestu so pridne in vztrajne. Dvakrat na teden se jih približno 30 ob osmi uri zjutraj zbere pri telovadbi. Voditeljica Vida Mamilovič je zelo nat

Srečanje upokojencev treh občin Stična - Konec novembra lani so se upokojenci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje zbrali na tradicionalnem srečanju, tokrat v Stični. Navzoče je pozdravila Malči Žitnik, ki koordinira delov

Ženski pevski zbor univerze za tretje življenjsko obdobje Nova Gorica - Ženski pevski zbor univerze za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici vstopa v 14. leto. Že od začetka ga vodi glasbena pedagoginja Jožica Golob, za klavirsko spremljavo pa poskrbi pr

Koncert kot krona jubileja Kamnik - Društvo upokojencev je leto 2010, v katerem so s številnimi prireditvami počastili 60-letnico ustanovitve, sklenilo s slavnostnim koncertom. Svoje dosežke so s pesmimi, plesom in prikazom ne

Srečanje gorenjskih literatov Bled - Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je konec leta pripravila srečanje upokojencev literatov. Udeležilo se ga je 20 članov od Kranjske gore. do Gorenje vasi in Komende. Vsak izmed n

Delavske športne igre Novo mesto - Na Dolenjskem se lahko pohvalijo, da edini v Sloveniji pripravljajo delavske športne igre, katerih pokrovitelj je mestna občina Novo mesto. Prvič so jih na pobudo občinskega sveta Zveze

Uspešni športniki Kočevje – V društvu namenjajo veliko pozornosti športu in rekreaciji. Lani so uspešno izvedli državno prvenstvo v pikadu za moške in ženske. Dosegli so dober uspeh, saj je ženska ekipa osvojila prvo

Citrarski orkester iz Litije Zgodovinarji pravijo, da so nekoč imeli citre domala v vsaki hiši na Slovenskem, saj so se ljudem priljubile zaradi svojega zvoka. Danes nanje ne igrajo le ljudski godci, pač pa tudi izšolani glasbeni

Posredovalke ljudskega izročila Dvanajst pevk vokalne pevske skupine Cintare iz Ljubljane s svojim ubranim petjem že osmo leto razveseljuje ljudi na dobrodelnih prireditvah, bolnike v bolnišnicah in stanovalce domov za starejše. Sod

Pridružite se Navdihu Literarno društvo Navdih je edino društvo v prestolnici, ki povezuje starejše občane z žilico za ustvarjalno pisanje. Čeprav delujejo v Ljubljani, so člani, dvajset je stalnih, iz različnih koncev Slo

Za slovenske zmage februar Evropski voditelji so napovedovali, da bo posodobljena pogodba o povezavah v Evropski uniji povečala vpliv državljanov na odnose v skupnosti. Dejanske razmere tega ne potrjujejo, še več, zdi se, da ev

Pospravljanje knjižne police V letih, ko je družina, ki jo opisujem, premagovala največje povojno pomanjkanje (nismo ga tako hudo občutili, ker so to pomanjkanje doživljali vsi, no, skoraj vsi), je ta ali oni ponovil nedvomno zel

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media