Št. 6, junij 2017

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk

ZDUS Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih: aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v vsem življenjskem obdobju. O teh temah so v začetku maja razpravljali na konferenci Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je obdržal že v preteklih ureditvah uveljavljeni način izračuna starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Pripadajoči znesek pokojnine, ki jo zavod izračuna v upokojitvenem postopku, ustreza določenemu odstotku zneska pokojninske osnove. Slednji je odvisnem od plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanka ali zavarovanec plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje zakon določa enotni termin: »osnove«. Višino odstotka za določitev pokojnine praviloma pogojuje dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Za izračun in priznanje pokojnin v posameznem koledarskem letu zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovanca še: povprečno stopnjo davkov in prispevkov, obračunano od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter znesek najnižje pokojnine. Brez enotnih podatkov, ki so bili objavljeni v letošnjih uradnih listih št. 17, 23 in 24, zavod ne more i

Na pokojninska vprašanja ogovarja Milena Paulini

Proti pripojitvi k demografskemu rezervnemu skladu Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika Nepremičninskega sklada in da se njegova sredstva še naprej namenjajo za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in za gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, temveč tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani ne le vlado in pristojna ministrstva, temveč tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Naročnica se je prišla pogovoriti o tem, kaj lahko naredi za dober odnos z novim partnerjem. Spoznala sta se preko malih oglasov v naši reviji pred nekaj meseci. Všeč sta si, hodita na izlete, kosila, na morje in v hribe. Zdi se ji, da je njun odnos vsak dan boljši, se pa zaradi prejšnjih razočaranj boji, da ne bi ponovila istih napak ali ne znala partnerja podpreti tam, kjer bi to potreboval in seveda obratno.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec 

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Od igrače do žare Bilo je okoli leta dva tisoč sto pred našim štetjem, ko so si bronastodobni ljudje oblikovali na naravni terasi nad reko Dravo prve zametke današnjega Ormoža. Številne arheološke najdbe iz te največje naselbine bronaste dobe v vzhodnoalpskem prostoru, so razstavljene v grajski pristavi pod naslovom Od igrače do žare.

Slakov in Beneški fant Glasbeno življenje Nika Zlobka, od nekdaj spoštovanega kitarista in klarinetista domače glasbe, je bilo sila raznoliko. Otroštvo je preživel na Čatežu, njegov oče je bil šolan cerkveni organist, mama pa je pela prvi sopran. V bližnjih Brežicah je obiskoval gimnazijo in glasbeno šolo, s svojo skupino pa je kmalu nastopal na različnih prireditvah.

Slovensko izročilo Kresovi, ki gorijo v kresni noči so prastara šega, a ne le v naši deželi, vsa Evropa pozna skrivnosti kresne noči. V tej noči je mogočno, prastaro sončno božanstvo slavilo praznik svoje največje moči.

Živa beseda zaleže bolj kot internet »Nisem dobila nobenega pravega darila, dobila pa sem veliko poljubčkov, čokoladic in risbic!« pove Eva Dolničar Šivic, upokojena a še vedno strokovno aktivna pediatrinja. Ob tem doda, da je največje darilo zdravniku, ko ti otrok, ki je v ranem otroštvu prebolel izjemno težko bolezen, danes pa kot odrasel mož in ati pripelje svojega malčka v otroško posvetovalnico, ob odhodu iz ordinacije reče: » Teta Eva, tako bi te rad objel in lupčka dal!««

Lajnarji, igralci zgodovine Ko lajnar zavrti ročico na svoji lajni, navadno zaslišimo kakšno prelepo staro melodijo, ki med ljudi, še posebno med tiste malo starejše, prinese spomin na otroštvo. Včasih tudi vonj po kruhu iz krušne peči ali pa spomin na babico in dedka ter na tiste čase, ki jih ni več,» praviMaks Viher, lajnar, ki živi na kmetiji Primož na Pohorju v občini Vuzenica.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Vreščeče škatle Prvi radijski in televizijski sprejemniki so bili na podeželju redkost, tako da je nakup prvega v vasi sprožil celo vrsto družabnih dogodkov. Takokot se je prej dogajalo s pripovedovanjem pravljic,so se vsi prebivalci zgrinjali v tisto hišo, kjer so kupili prvi sprejemnik. Pa sploh ne vsi naenkrat. Za gledanje televizije so se gledalci razporedili po programih – nekateri so prišli gledat šport, drugi poročila, spet tretji filme.

Učiteljica s srcem Pred dobrim mesecem je Dragica Motikpripeljala skupino deklet in žena iz Istre, ki so na zboru članov Društva upokojenih pedagoških delavcev zaigrale kratek skeč iz knjige Butalci Frana Milčinskega o tem, kako so se naši slavni rojaki po pameti peljali po vino na Hrvaško. Amaterske igralke so navdušile zbrane upokojene učiteljice in profesorice.Dragica Motik je upokojena - aktivna svetovalka Zavoda za šolstvo, ki jo plačuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v dveh sosednjih županijah na Hrvaškem. Otroke in odrasle izobražuje in vzgaja na Reki, v Pulju, Buzetu in Čabru.

Dobre prometne povezave pospešile razvoj kraja Na območju današnjega občinskega središča sta bili na prelomu iz 19. v 20. stoletje samostojni vasi Grosuplje (na vzhodu) in Stranska vas (na zahodu). Na Grosupljem so bile upravne službe, v Stranski vasi pa železniška postaja. Meja med krajema je tekla po sedanji Ljubljanski cesti, podaljšani čez Cerkveni hrib. Leta 1931 sta se naselji združili pod imenom Grosuplje. »Na njegov razvoj je poleg deželne ceste proti Karlovcu odločilno vplivala izgradnja ceste proti Žužemberku (1869) ter železniške proge od Ljubljane proti Kočevju (1893) in Novem mestu (1894). Zaradi dobrih prometnih povezav in bližine Ljubljane se je kraj nenehno širil, se razvil v gospodarsko in upravno središče z več kot sedem tisoč prebivalci in leta 2005 dobil status mesta,« nam je nekaj več kot stoletno preteklost svojega rojstnega kraja na kratko opisala upokojena profesorica slovenskega in ruskega jezika ter višja bibliotekarka Marija Samec.

Uči se, da boš znal delati Družina Paulus, ki izhaja iz Češke, je leta 1931 v Škofji Loki odprla prvo avtomehanično delavnico. Zdaj jo vodi že četrti rod, sin Tomaž. Oče Stane in mama Lojzka sta že upokojena, toda še vedno nepogrešljiva v družinskem podjetju.

Vzgoja otrok naj bo naloga staršev Odnos med starimi starši in vnuki je neprecenljiv. Stari starši so tisti, ki povezujejo otroka z družinsko zgodovino. Ko vnukom pripovedujejo »zgodbe iz starih časov«, jim poleg tega prebujajo tudi zavest o širši skupnosti, ki ji pripadajo, in preteklosti družbe, v katero so se rodili.

Z naravo nad bolečinami v želodcu Zdravila za lajšanje težav z želodcem so na tretjem mestu najpogosteje uporabljenih zdravil. Vsak dan veliko ljudi spremljajo bolečine v trebuhu ali jih peče zgaga. Vendar pa zgolj gašenje požara ne pomaga. Poiskati je treba vzroke želodčnih težav in jih odpraviti.

Jagodičevje za zdravje Ni ga pod slovenskim soncem, ki ne bi vedel, kako slastne in zdrave so borovnice. In seveda tudi jagode, ribez, robidnice, maline, kosmulje..., skratka jagodičje. Temeljna naloga jagodičja je zaščita organizma. Antioksidanti v rastlinah ščitijo njih same in enako potem varujejo nas

Kopalke so poletno spodnje perilo  Pri izbiri kopalk je še kako pomembno, da ne izbiramo samo po tem, kaj nam je všeč na prvi pogled, pač pa poiščemo najustreznejši model, ki se nam bo odlično prilegal, nudil ustrezno podporo in se bomo v njem dobro počutili.

Raztezanje je ključ Vaje za raztezanje, narejene pravilno, so ključ do hitre obnovitve funkcij zelo obremenjenih mišic. Današnje so namenjene navdušenim vrtičkarjem, ki naj se med delom večkrat vzravnajo.

Šola zdravja pomlajuje V prijetnem okolju ob Kamniški Bistrici, nedaleč od mostu, ki jo prečka, so si člani Društva Šola zdravja Radomlje uredili ličen kotiček – tam je s prodom in rožami omejen prostor za vadbo, kamnita klop, nekaj ptičjih hišic, ki vabijo leteče pevke, da se odpočijejo in kakšno pokomentirajo ob pogledu na vadeče v oranžnih opravah.

Narava je skoraj popolna lekarna Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih nudijo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje, pa tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, v delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje, pa tudi hidrolate, eterična olja in kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.

Ne pustimo se klopom Ugriz klopa ni nevaren, mesto pika pordeči in nas nekaj dni srbi. Vendar pa je vse več klopov okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši sta borelioza in klopni meningoencefalitis. Slednjega lahko dobimo tudi z zaužitjem toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka okuženih živali.

MM, KAKO DIŠI

Imate težke in utrujene noge? Zelo pogosta, še predvsem med ženskami, je bolezen razširjenih ven (krčnih žil), ki je v glavnem dedno pogojena. Nastane zaradi slabosti vezivnega tkiva, ki prizadene venske stene in njihove zaklopke. Motnje funkcije venskih zaklopk se kažejo kot razširjene žile s pekočimi občutki v njih, napetost in teža v nogah, otekanje gležnjev in goleni, vse do bolečin ter na koncu venskega popuščanja, ki se kaže v temno vijolični barvi kože. Vse to lahko privede do razjed, imenovanih venski ulkus, kar je zelo nevarno predvsem pri starejših. Če postane bolezen kronična lahko z napredovanjem povzroča resne težave, kar pripelje celo do invalidnosti.

Nasveti v lekarni so brezplačni Pred nekaj tedni je v javnosti završalo ob informaciji, da so odslej nasveti lekarniških farmacevtov plačljivi. Mnogi si zato ne upajo prav nič vprašati, ko pridejo po zdravila. A preplah je odveč: osnovno svetovanje ob izdaji ali nakupu zdravil v lekarnah (kako pravilno uporabljati zdravila, katero sredstvo pomaga pri kaki težavi in podobno) je še vedno brezplačno.

Spoznaj svoj krvni tlak Tako kot vemo, katero številko čevljev nosimo in katera konfekcijska številka oblačil nam najbolj pristaja, bi morali poznati tudi vrednost svojega krvnega tlaka, pravijo zdravstveni delavci. Premalo se še zavedamo, kako nevaren je pravzaprav previsok krvni tlak (hipertenzija).

Možganska kap je premagljiva Možgansko kap, ki jo povzroči pomanjkanje dotoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka v žili (ishemična kap) ali krvavitev znotraj možganov (hemoragična kap), je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, pri preživelih pa lahko pusti hude posledice, zato je to najpogostejši vzrok za invalidnost.

Vprašajte patronažno medicinsko sestro Od inkontinenčnih podlog, za katere si marsikdo ne upa povedati, da jih potrebuje, do negovalne postelje je še tisoč drugih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki lahko olajšajo življenje osebi z manjšimi ali večjimi zdravstvenimi težavami. Ko na dom pride patronažna medicinska sestra, nam lahko svetuje, katere lahko dobimo, najamemo ali kupimo.

Königssee, Passau in po Donavi do Linza

Otrok in živali ne puščamo v razgretih avtomobilih! Morda ste se že soočili z avtomobilom, ki ima kovinsko prestavno ročico. Tako veste, da se v kabini avtomobila temperaturno gledano dogaja marsikaj. Pozimi nas kovinska ročka zazebe, v sončnih poletnih dneh pa močno speče! Če avto stoji na soncu, se namreč zrak v njem neznosno segreje, do 50, 60 ali celo do 70 stopinj Celzija. Si predstavljate, da bi bili v tem času v avtu?

Polži, nedolžna ali huda nadloga? Polži predstavljajo gospodarske škodljivce na vrtu, polju in sadovnjakih, v razmerah, ki so za njih zelo ugodne To so mile zime in čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos, zlasti ker je obilico vlage spremljala še zmrzal v začetku maja. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, so idealna hrana za te škodljivce.Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem.

Tudi psi morajo v šolo Pasji mladički so tako prikupni, da se jim ne moremo upreti. Velike zvedave očke, polne zaupanja, mahajoči repki, skratka sreča na štirih tačkah. Kdo se lahko upre? In tako pride pasja kepica k nam domov, v splošnem navdušenju.

Kultura

Skrivnosti filipinskih riževih teras »Prespiš lahko pri moji sestri!« je predlagala v Sloveniji živeča Filipinka Leticia. Slišati je bilo obetavno in z nekaj izmenjane elektronske pošte sva bila z Maydo dogovorjena, da me počaka na manilskem letališču.

Kjer je voda dobra kot mleko Bele Vode so razloženo hribovsko naselje na južnih pobočjih okoli tisoč metrov visokih gozdnatih vrhov, ki se dvigujejo v Smrekovškem pogorju nad Šaleško dolino. Krajevne table nisem našel, a je k sreči v okolici kar nekaj kažipotov. O nastanku imena smo poklepetali v nekdanji vaški šoli. Eden starejših domačinov Alojz Bačovnik je začel: »Tod je vodila kramarska (trgovska) pot, o čemer priča ime prevala Kramarica. Kramarji so se tu ustavljali tudi zaradi vode. Pravili so, da je tako dobra, kot bi pili mleko. In od tod naj bi vas dobila ime Bele vode.«

Iz koška ročnih del

Rezervni sklad v večstanovanjskih stavbah V večstanovanjskih objektih obstaja veliko različnih tolmačenj, nesoglasij in tudi sporov v povezavi s samim načinom upravljanja teh objektov. Veliko neenotnih razlag se pojavlja predvsem v povezavi s posli rednega in izrednega upravljanja, v zvezi s pooblastili upravnika pri najemanju izvajalcev, v zvezi z obratovalnimi stroški, ipd. Zelo pereč problem, s katerim se soočajo številni stanovalci, pa je tudi režim rezervnega sklada.

Rožnik v znamenju vrtnic Naša revija vas tokrat pozdravlja v začetku meseca, ki ima nekoliko pozabljeno ime po vrtnicah, četudi vsaj nekatere med njimi zacvetijo že maja in bodo cvetele tudi še julija ter pogosto ne omagajo niti v prvem snegu. Kraljica rož, pogosto enostavno kar roža, sicer pa vrtnica, v Prlekiji ščipek, drugod spet gartroža, zajema obsežno področje v prostoru in času, zato je ta prispevek le kamenček ali dva v mozaiku njene lepote. Uživajte v razkošju barv in oblik, v nežnosti vonjav in enostavno pozabite, da imajo nekatere rože tudi trne, ampak samo za obrambo pred rastlinojedi.

Ekološke rešitve proti škodljivcem na vrtu Tokrat vam predstavljamo ekološke rešitve, kako se znebiti uši, pršic, rastlinjakovega ščitkarja in korenjeve muhe v zelenjavnem vrtu. Uši naredijo največ škode na fižolu, blitvi in špinači. Škodo v zgodnjem poletju povzroča tudi korenjeva muha, ki napada korenček, peteršilj, pastinak, zeleno, komarček in kumino. Ukrepati je treba tudi proti škodljivcem v sadnem vrtu.

Zavese – jih potrebujemo? Zdi se, da včasih razkošne in nabrane zavese na oknu bolj izkazujejo skrb za zunanjo podobo hiše, kot pa rešitev za zastiranje prostorov pred neželenimi pogledi sosedov. Umetelno nabrane in polne čipk so predvsem na podeželju morda tudi izraz razkošja. Vendar, ali to še vedno velja, se sodobna družina še vedno želi izkazovati z zavesami, se zapreti pred okolico?

Dober nasvet je vreden zlata S strokovnjaki Kluba Gaia pripravljamo nasvete in odgovore na vprašanja, ki vas pestijo v vrtu. Kadar naletite na nerazrešljivo oviro, pokličite na brezplačno številko Kluba Gaia 080 81 22 in skušali bomo najti najboljšo rešitev.

En, dva, tri, en, dva, tri … Da bo tudi on povabljen na maturantski ples, se Andreju še sanjalo ni! Ljuba Nika, kako so se ji svetile oči, ko mu je prinesla vabilo! »In boš plesal z mano dunajski valček?«

DRUŽENJE JUNIJ

Marsikdo ve, a nihče ne ukrepa Če smo še pred desetletji na vprašanje, koliko je družinskega nasilja odgovarjali, da ga pri nas sploh ni, zdaj priznavamo, da ga je precej več, kot ga odkrijemo. Nasilje nad starimi ljudmi se pojavlja v vseh družbah, ker pa se dogaja v intimni sferi, je prijav malo. Žal je toleranca do nasilja med ljudmi še vedno prenizka.

Skupaj smo močnejši Prvi mož največje upokojenske organizacije Janez Sušnik je dolgoletni član društva upokojencev Šenčur. Po odstopu Antona Donka iz zdravstvenih razlogov lani poleti je postal začasni predsednik, na decembrskem zboru članov pa je bil izvoljen za predsednika do konca mandata do leta 2019. Čeprav je Zdus nepolitična organizacija, poudarja pomen sodelovanja z vsemi strankami, ki lahko prispevajo k izboljšanju življenja upokojencev.

Skupaj je lažje biti sam “Bivati sam doma” in “oditi v dom za starejše” sta pri nas prevladujoči obliki bivanja starejših; med njima pa skoraj ni vmesnih, alternativnih oblik, kot so se razvile v drugih državah. Pogrešamo raznovrstnost oblik bivanja starejših, od gospodinjskih skupin, sobivanja starejših, sobivanja več generacij, stanovanjskih zadrug starejših itd.

Za slovenske zmage 

Zdravje le za premožne? Vlada je po celoletnem omahovanju – nasprotovanje lobijev je bilo veliko - vendarle sprejela novelo o zakona o zdravstveni dejavnosti in jo poslala v državni zbor. Zakon, eden od dveh ključnih za boljše delovanje zdravstva, naj bi preprečil delovanje zdravstva po principih Divjega zahoda.

Barje v barvah Ižanko Leo Konc je k slikanju vleklo že od otroštva dalje. A številne obveznosti, ki jih prinese življenje, so ji intenzivno druženje s čopičem preprečevale vse do upokojitve. Ker ji je koncept vseživljenjskega učenja zelo domač, se je takoj vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in se vpisala v slikarski tečaj. Prvi mentor, akademski slikar Todorče Atanasov, jo je seznanil z akrilom, do zdaj pa je preizkusila še vse druge tehnike.

OD VSEPOVSOD

Želimo se učiti komuniciranja z mlajšimi Koliko se želimo starejši učiti lepšega komuniciranja z mlajšimi? Lepi stiki z vsemi generacijami so pomembni za naše kakovostno staranje. Nujni so, da lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mlajši rod. To so kazali reprezentativni podatki raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let, ki smo jih predstavili v prejšnjih dveh številkah Vzajemnosti. Poglejmo sedaj podatke o naši pripravljenosti za učenje lepših odnosov – res so spodbudni.

V boj proti starizmu »Staranje je čudovit proces, v katerem postaneš tisto, kar bi moral vedno biti,« je nekoč, ne tako dolgo tega, rekel David Bowie. Tudi Maggie Kuhn je nekoč, ne tako dolgo tega, razkrila šest popolnoma zgrešenih mitov o starosti: 1. da je bolezen, 2. da so stari nespametni, 3. da so aseksualni, 4. da so neuporabni, 5. da so nemočni in 6. da so si vsi podobni.

Ljubo doma ...