Št. 10, oktober 2017

  • Venček sožitja

    okt. '17

    Vsako obdobje v življenju je lepo. Ko smo mladi, nam je marsikaj dano – napeta koža, lepi lasje, postavno in gibčno telo. Ko pridejo otroci, rastemo skupaj z njimi, na tej poti dobivamo mnoge izkušnje in pogosto šele ob njih razumemo skrbi in težave, ki so jih z nami imeli starši. V mladostni vihravosti nas je zanimalo predvsem, kaj je novega drugje, v bližnjem ali daljnem svetu, ko se leta nabirajo, pa je vse bolj zanimiv pogled nazaj, kjer imamo korenine.  

    Spomnim se, da sem bila zelo radovedna deklica, mamo sem kar naprej spraševala s tistim zakaj, da mi je med napornim delom na polju ali v vinogradu večkrat rekla, naj že malo utihnem. Zelo rada sem jo posnemala, poskušala sem se v opravilih, ne le v kuhinji, ampak tudi na njivi in v hlevu. Tako sem se naučila delati na zemlji, in kadar sem na vrtu, se počutim prijetno kot nekoč, ko je bil dolenjski zaselek, skrit med hribi, moj ves svet. Takrat je bila moja največja enciklopedija mama, od nje sem se naučila tudi osnovnih kuharskih veščin, od...

Kazalo

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Spodbudne vesti o rasti prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje O tej tematiki pogosto pišemo v našem glasilu, lahko pa informacije in dezinformacije prebirate tudi v različnih medijih. Prav zato se mi je zdelo primerno, da o tem ponovno pišemo v našem glasilu, še zlasti po tem, ko je toliko različnih odzivov v zvezi z zagotovitvijo sredstev iz državnega proračuna za kritje primanjkljajev v nekaterih javnih zdravstvenih zavodih.

O zahtevah in pričakovanjih starejših Zveza društev upokojencev Slovenije je na festivalu za tretje življenjsko obdobje predstavila Memorandum za leto 2018, s katerim pristojna ministrstva oziroma vlado opozarjajo na ključne težave, s katerimi se soočajo starejši ter podajajo svoja stališča o aktualnih razmerah v slovenski družbi. Člani Osrednjeslovenske zveze društev upokojencev pa so svoje zahteve za spremembe v zdravstvenem varstvu ter pri usklajevanju pokojnin izpostavili že v začetku septembra.

Oktobra nekaterim nekoliko višje pokojnine Poročali smo že o tem, da je konec letošnjega aprila državni zbor sprejel zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki bo izboljšal gmotni položaj nekaterih prejemnikov, ne samo novih starostnih in invalidskih pokojnin, temveč tudi že pridobljenih v preteklih obdobjih. S tem zakonom je bilo namreč v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpeljano poleg jamstva, ki ga že zagotavlja odmera pokojnin od najnižje pokojninske osnove, še dodatno, s katerim se od uveljavitve novele zakona zagotavlja določenim upravičencem izplačilo pokojnine v višini 500 evrov! Navedeni zakon je začel veljati 1. 10. 2017.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

ZDUS

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Razgledniška zgodba Čebularjevih iz Spodnjih Gorij »Ne glede na to, v kateri vasi smo doma, Gorjanci običajno uporabljamo kar skupno zemljepisno ime Gorje, kakor se imenuje tudi naša občina (z dvanajstimi naselji), ki pa je bila okoli leta 1900 precej večja kot sedaj, saj se je raztezala od Malega Triglava na zahodu do Save na severovzhodu. Kadar se iz Škofje Loke, kjer živim dobrih štirideset let, odpravljam v svoj rojstni kraj, vselej rečem, da grem v Gorje, kar pomeni, da grem na domačijo Pr' Turnu v Spodnje Gorje. Tu je moj oče, elektrikar dispečer v Železarni Jesenice, Anton Slivnik, doma s kakih pet minut hoje oddaljene Čebularjeve kmetije, leta 1939 zgradil hišo, ki smo jo pred petnajstimi leti podrli in na njenem mestu postavili manjšo stavbo, v kateri z družino preživljam konce tednov,« pravi ekonomistka Antonija (Tončka) Jelenc, ki se je ob upokojitvi pred devetimi leti na osnovi starega albuma s 191 razglednicami, pred več kot sto leti naslovljenimi na člane ene same, Čebularjeve družine, zavzeto poglobila v gorjansko krajev

Društvo, ki navdušuje s petanko Ko so v Društvu upokojencev Mali Slatnik (pri Novem mestu) pred leti iskali novega predsednika, so Francija Dragana nagovarjali, češ da mu to ne bo vzelo veliko časa. »Če je tako, potem me ne potrebujete,« je odvrnil Franci, ki je pred upokojitvijo delal na različnih delovnih mestih: kot prodajalec, komercialist in direktor. Dobro vodenje vedno vzame veliko časa in energije. Če vodja na to ni pripravljen, potem je bolje, da delo prepusti drugemu. Prevzel je odgovornost in DU Mali Slatnik, ki bo drugo leto praznoval 25 let, se danes lahko pohvali z naraščanjem števila članstva. V štirih letih so pridobili 50 novih članov, za tem pa se skrivajo številne nove dejavnosti, ki so jih uvedli pod Francijevim vodstvom, med njimi je tudi igranje petanke.

Objela bi ves svet Svet je potreben objema, pravi pisateljica Darinka Kobal, ki je doslej napisala že 1100 različnih otroških pravljic, zgodb in ustvarjalnih nalog za otroke, Njen opus obsega 45 slikanic s pravljicami in 25 knjig v elektronski obliki. Z njimi obiskuje šole in knjižnice ter jih pripoveduje otrokom, pri tem pa ji pomaga lutka Pika Rokavička. Štiri so prevedene v hrvaščino, ena v srbščino in tri v angleški jezik. Poleg tega objavlja zapise v številnih revijah, tudi Vzajemnosti, in na Radiu Slovenija. Tako obsežen opus je lahko ustvarila zato, ker zase pravi, da je radovedna in disciplinirana, drži se načela, da vse, kar začne, tudi konča. Preživela je hudo bolezen, že več let je prostovoljka, polna je energije in veselja do življenja, kar kot nekdanja učiteljica rada deli z drugimi.

Božji mlini meljejo počasi, a nezmotljivo S častitljivo starostjo svojega ljudskega prava zavzema slovenski narod spoštovanja vredno mesto v evropski zgodovini. Tudi po propadu Karantanije in njenega legendarnega prava z Gosposvetskega polja, so v ljudstvu ostala merila o tem, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je pravično in kaj je krivično.

Mostovi med preteklostjo in prihodnostjo V Lokovici pri Šoštanju je na hribu v idiličnem okolju domačija, ki ji je Marija Irman vdihnila bogato življenje – skozi pivovarno in žganjekuho, skozi muzej, ki je poklon njenim staršem in starim staršem ter izraz spoštovanja tradicije, pa tudi skozi urejeno okolico, kjer mnoge malenkosti same po sebi govorijo, da ima ta prostor posebno »dušo«.

Staroversko svetišče v Rakovem Škocjanu S skupino ljubiteljev narave in kulturnih ostalin preteklosti sem se odpravil po krožni naravoslovni poti po Rakovem Škocjanu.. To je kraška dolina, skozi katero se pretaka voda med Cerkniškim in Planinskim poljem. Od leta 1950 je območje zaščiten krajinski park.

 IZBRSKANO IZ SPOMINA

Ko ob bolniku zbolijo še drugi O demenci zadnja leta veliko pogosteje in bolj odprto govorimo,a strokovnjaki opozarjajo, da te bolezni v resnici ne poznamo dovolj, predvsem pa nismo dovolj pripravljeni na posledice povečanega števila bolnikov, ki nas čaka v naslednjih desetletjih.

V boju proti propadanju sklepnega hrustanca Obrabo hrustanca v sklepih strokovno imenujemo osteoartroza. Za to bolezen je značilno propadanje sklepnega hrustanca in vnetje, ki mu sledijo spremembe na sklepu. Znano je, da do teh sprememb ne prihaja le zaradi staranja, pač pa je to tudi težava mnogih športnikov. Sklepni hrustanec nenehno propada in ta proces je pri mlajših ljudeh, ki nimajo poškodb ali pretiranih obremenitev sklepov, navadno v ravnovesju. S staranjem, prevelikimi obremenitvami ali poškodbami sklepov, pa se to ravnovesje poruši in proces propadanja hrustanca poteka hitreje kot obnova. Ko govorimo o osteoartrozi, so najbolj ogroženi ljudje po petdesetem ali šestdesetem letu, športniki in ljudje s preveliko telesno težo.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Malenkost, ki lahko ustavi srce Beseda holesterol zveni tako moderno, da bi jo lahko imeli za izum naše civilizacije. V bistvu pa gre za popolnoma naravno in zelo koristno snov, s katero si naše telo zagotavlja polno delovanje. Težava nastane takrat, ko je holesterola preveč, saj ti presežki lahko sčasoma poapnijo in ustvarijo strdke, ki lahko pripeljejo do resnih bolezni in zapletov v srcu ali ožilju.

Ljudje se različno staramo Živa bitja, tudi človek, imamo v svojih genih zapisano nagnjenost k boleznim, staranju ali pa k dolgemu življenju. Zato se ljudje, ki so kronološko enako stari, močno razlikujejo po biološki starosti. Tisti, z »boljšimi « geni, so videti veliko bolje, če genetske prednosti ne izničijo z nezdravim življenjskim slogom. Za zaviranje procesov staranja v celicah je zelo pomembna sposobnost za tvorbo zadostne količine beljakovin, ki celično DNK in RNK zaščitijo pred škodljivimi vplivi.

Imejmo vsak dan krompir! Ob omembi krompirja mi spomin zaplava v srečno otroštvo, ko smo pastirji in pastirice zagrebli krompir v žerjavico in nestrpno čakali, da je bil pečen. Potem smo ga vročega prekladali z roke v roko in pihali nanj... Sosedov Stane, ki je bil najstarejši med nami, je po navadi iz žepa potegnil zavitek s soljo in jo stresel na apnenčast kamen, da smo lahko vanjo točali krompir. Nemalokrat smo bili tako zatopljeni v kuharsko specialiteto, da so nam krave ušle, kamor jim nismo dovolili ...

Energijska medicina – enostavna in učinkovita Ko se počutimo slabo, ker smo povsem brez energije, gre pravzaprav za to, da energije v našem telesu ne potekajo pravilno; namesto, da bi se križale in tako med seboj komunicirale, potekajo – zaradi stresa in drugih slabih vplivov - vzporedno. Zato nimajo moči. A naše dlani so kot elektromagnet, s katerim uravnavamo energije, pomirimo telo, celo preprečimo bolezni ali jih pomagamo preboleti, razlaga Maja Florjanič, doktorica farmacije. Tako kot avtorica te metode in številnih knjig Donna Eden, je tudi Maja, ki se je šolala pri njej, spoznala energijsko medicino, ko je iskala alternativno pomoč pri svojih zdravstvenih težavah.

Ukrivljen nožni palec pogost sopotnik starejših O ukrivljenem nožnem palcu (latinsko: hallux valgus) govorimo, kadar je nožni palec obrnjen proti ostalim prstom, med palcem in stopalom pa je videti izbočeno kost. Gre za tako imenovano subluksacijo ali polovični izpah osnovnega členka nožnega palca; kost, ki se zdi, da raste ob bazi palca, pa je pravzaprav zadebeljena glavica prve stopalnice. Hallux valgus je zdaleč najpogostejša deformacija (razobličenje) prednjega dela stopala, ki utegne biti boleč sopotnik starejših.

 Kisanje zelenjave za domačo rabo Naravno kisanje je eden izmed najstarejših načinov konzerviranja zelenjave. Spada med biološke metode, saj zelenjavo konzervira naravna mlečna kislina. Čeprav bi lahko kisali skoraj vso zelenjavo, najpogosteje uporabimo na rezance narezano zelje in repo. Kisanje celih zeljnih glav ali rep zavzema več prostora, kar velikokrat ni zanemarljivo dejstvo.

Razteg pred delom in po njem Pravilno gibanje in s tem tudi ohranjanje gibljivosti sodi ob telesni higieni v osnovno skrb za telo pred in po vsakodnevnih opravilih prav za vsakega človeka. Delo od nas pogosto zahteva visok korak, za katerega je potrebno imeti dobršno mero gibljivosti in moči. In ohranjanju tega je namenjena tokratna vadba. Če vsak dan namenite le nekaj kratkih minut izbranim vajam, bo vaše telo veliko bolj gibljivo in krepko.

Od raziskovanja nesmrtnosti do hujšanja Pred nekaj leti so raziskovalci, ki so raziskovali tehnologijo nesmrtnosti – krioniko, odkrili novo metodo izgube maščobe, ki je boljša od tradicionalnih metod, kot je na primer liposukcija. Ugotovili so, da je maščobo mogoče izgubiti s pomočjo mraza. Ko maščobno tkivo zamrzne, tudi umre

Rano je bolje preprečiti, celjenje je dolgotrajno Diabetično stopalo je hud zaplet sladkorne bolezni, ki se pojavi vsaj pri petini bolnikov. Takostopalo zelo občutljivo, rane se dolgo celijo in obloge zanje mora bolnik kupovati sam, kar ni zanemarljiv strošek, poudari Slavica Mankoč, medicinska sestra v Specialistični Ambulanti za diabetike Zdravstvenega doma Koper.

Kaj povzroča bolečino v sklepih? Najpogostejši vzrok bolečine v sklepu je njegova obraba. Ta z leti bolj ali manj prizadene vse ljudi, a pri vseh to ne pomeni enake bolečine. Ena od raziskav zdaj kaže, da je sta tudi škripanje in pokanje v kolenu lahko opozorilo.

Likovna terapija za večje zadovoljstvo Marsikdo je že slišal za to, da risanje pomirja. Znano je, da so si risanjem na pretihotapljene beležnice pomagali celo v koncentracijskih taboriščih, da so lažje prenesli težke stiske.Spoznanja, ki so jih poznale že generacije pred nami, so psihologi uporabili v obliki metode, ki jo poznamo pod imenom likovna terapija ali pomoč z likovno umetnostjo.

Voluhar ne mara narcis Narcise so pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali v domačem vrtu. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene. Med njihovimi dobrimi lastnosti je tudi ta, da so zaradi strupenosti varne pred zemeljskimi glodalci.

Z lambreto na izpit v Ljubljano Vito Muženič je bil s prijateljem Vilkom Ovsenikom veliko skupaj. Zanj je bil Vilko velik genij, kot je bil Strauss v Avstriji: "Težko ga bo kdo presegel, ker je njegova glasba tako popolna in domišljena," praviVito Muženič, ki se jenekoč predstavil kot »edini oberkrainer« s Primorske. Rojen je bil namreč leta 1941 v Vanganelu pri Kopru.

Plačevanje doma za ostarele V zadnjem času se v javnosti znova veliko govori o težavah domov za ostarele. Številni izmed njih so bojda tik pred finančnim zlomom, še bolj zaskrbljujoče pa je, da si čedalje več uporabnikov sploh ne more privoščiti njihovega plačila. Marsikaj naj bi uredil zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega pa letijo številne kritike, saj naj bi bil preveč neživljenjski, predvsem zaradi neupoštevanja možnosti financiranja številnih rešitev, ki jih ponuja.

Dogovorjeni prevozi nadomeščajo avtostop Potovanje z dvignjenim palcem je tradicionalna metoda potovanja, najcenejša, vznemirljiva a tudi utrujajoča. Marsikdo tovrstne izkušnje vsaj iz mladosti. A kaže, da se je tudi na tem področju zadnje desetletje marsikaj spremenilo.

Otok večne pomladi  Blagoslovljena je z enakomernimi letnimi temperaturami, ki se gibljejo okrog prijetnih 20 stopinj Celzija, bujno in nadvse raznoliko vegetacijo, med katero so nekaj posebnega eksotični cvetovi, ter izjemno razgibanimi 741 kvadratnimi kilometri površine dramatičnih kontrastov in slikovitih podob. Če k naštetemu dodate še turistični potencial, ki prispeva kar 20-odstotni delež bruto družbenega proizvoda regije, ni težko ugotoviti, zakaj se toliko evropskih upokojencev – največ je britanskih, nemških in skandinavskih - v zimskih mesecih 'preseli' na Madeiro.

Ribno pod Ribensko goro Na rodovitni planoti nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke leži nekaj slikovitih vasi, ki so na prvi pogled kar malo pozabljene zaradi bližine veliko bolj znanega Bleda. Med njimi je še posebno zanimiv kraj Ribno, ki se je ugnezdil pod Ribensko goro.

Ideje za poživitev groba Grobove še vedno največkrat krasijo krizanteme, čeprav se v ospredje že prebijajo tudi druge kombinacije cvetočih in strukturnih rastlin. Med zasaditvami pa s prvega mesta še nobena rastlina ni izpodrinila mačehe.

Kultura

Jesensko-zimska obutev Septembrski dež nas je prisilil lahkotnejšo obutev zamenjati za bolj jesenske modele. V novi sezonibomo zagotovo potrebovali vsaj še par dobrih čevljev.

Na jezero k labodom

Prenova kopalnice Kdaj lahko rečemo, da je kopalnica varna in uporabna tudi za starejšo osebo? Je dovolj, če namestimo kup držal in pripomočkov za invalidne, oslabele osebe ali moramo za ureditev kopalnice narediti nekaj več? Kopalnice v naših stanovanjih, predvsem v večstanovanjskih stavbah, so namreč pogosto preprosto premajhne. Pomanjkanje prostora je glavna ovira, da bi si kopalnico res lahko primerno prilagodili in se v njej res dobro počutili. Stanovanjska gradnja preteklih desetletij, ki je polagala pozornost predvsem na učinkovito, hitro, poceni gradnjo je stanovanjske prostore načrtovala po minimalnih standardih. Premajhno kopalnico je težko povečati, lahko pa jo prilagodimo, morda zamenjamo kad s tušem.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Naši kraji v številkah Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije, je bilo julija letos v Sloveniji 12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij, 10.393 ulic in 554.380 hišnih številk.

Predpraznični Linz 

DRUŽENJE oktober

Zbudim se z mislijo na čebele Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je začela in izpeljala mnoge zanimive projekte, ki so postali del slovenske tradicije ter s tem dali pomemben prispevek k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva in čebelarjev ter seveda slovenskega medu in ostalih čebeljih pridelkov.

SVET IN MI Spletne strani namenjene starejšim pogosto ponujajo kratke ankete, ki takoj pokažejo rezultate, v kateri skupini ste se znašli, če ste odkljukali napačni odgovor na vprašanje. Ena od anket te vrste sprašuje, katero definicijo najbolj sovražite: 1. mlad po srcu, 2. babica / nona, 3. zlati starostnik ali 4. srebrni maratonec. Najmanj zaželena je srebrni maratonec, najboljša pa izbira Mlad po srcu.

Starajmo se trezno »Mi ga spet žingamo, domov še ne gremo. Žene se kregajo, zaman nas čakajo. Nam pa to nič ni mar …« To prijetno staro pesem sem poslušal po radiu, ko sem se peljal v studio snemat radijsko oddajo o preprečevanju omamljanja in zasvojenosti. Spevna pivska pesem, reklame in zgled podzavestno utrjujejo ljudem v možganih stališče, da je opitost z alkoholom ali omamljenost z drogo, uspavalom, hrano, ideologijo … ali s čim od sto drugih stvari bližnjica do veselja in sproščenosti. Podatki pa pravijo, da samo zaradi čezmernega pitja alkohola boleha desetina ljudi, da ob njih trpi trikrat toliko svojcev, da narašča omamljanje po upokojitvi … Kaj naj ob teh znanstvenih podatkih rečem po več kakor štiridesetih letih svojega dela na tem področju?

Kuhanje in ples

Prodajanje politike

Najemniki se veselijo oskrbovanih stanovanj v Izoli in Brežicah Starejši prebivalci Slovenije so postali bogatejši za pomembni in dragoceni nepremičninski investiciji. Sredi septembra je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja odprl Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in Center dnevnih aktivnosti za starejše, čez nekaj dni pa še objekt z 12 oskrbovanimi stanovanju ob domu starejših v Brežicah. Nepremičninski sklad ima več kot 3.160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence, od tega je 360 oskrbovanih stanovanj v šestnajstih krajih po Sloveniji (Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana – Brdo, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Trebnje, Trzin in Škofljica). Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanju je bil zgrajen leta 2001 ob domu starejših v Logatcu.

Za spremembo glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe Poslanci SD in DeSUS so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev, v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.

Glava ministrice ali novi zakoni? Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc so že drugič v zadnjem letu poskušali razrešiti. »Zelo značilno. To se dogaja, čeprav nihče v zgodovini samostojne Slovenije ni za urejanje zdravstva naredil toliko kot ona. Vsaj malo je zavrla komercializacijo, privatizacijo, amerikanizacijo zdravstva. Že zato bi ji morali postaviti spomenik,« pravi dr. Aleksander Doplihar, dolgoletni zdravnik, tudi ustanovitelj prve ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ministrica je ostala na ministrskem položaju. Hvala bogu: razrešitev bi nakopičene težave samo poglobila.

PISMA BRALCEV

Novice od vsepovsod 

Poskrbimo, da bo lepo biti star! V torek, 26. septembra, se je v Cankarjevem domu začel že 17. Festival za tretje življenjsko obdobje. Predstavnike vseh generacij, še posebej pa starejši so se lahko udeležili številnih razprav, predavanj in delavnic na temo aktivnega in zdravega življenja. Poleg tega pa je bilo tudi veliko plesnih, pevskih in glasbenih nastopov, na stojnicah pa so vabili z bogato ponudbo izdelkov in storitev.

 


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media