Št. 1, januar 2018

  • Srečevanja in smeh

    jan. '18

    Z leti čas teče hitreje, komaj smo vstopili v leto 2017, že smo se od njega poslovili. Pred nami je novo leto, ki nam ponuja priložnost, da se kdaj tudi ustavimo in čas namenimo sebi in bližnjim, ki nam največ pomenijo. Pomembno je, da se ne predamo le toku, ki drvi čez brzice, ampak zaplujemo kdaj tudi v mirnejše vode. Pogosto nam je šele ob izgubi bližnjega ali dragega človeka žal, da ga nismo večkrat obiskali, se z njim družili in mu povedali, kako radi smo ga imeli. Včasih smo res čudni, tisoče stvari bi radi opravili prej, kot da je naš čas neomejen.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Letos napovedani dve uskladitvi pokojnin Na seji sveta ZPIZ 21. decembra so člani med drugim obravnavali Finančni načrt zavoda za leto 2018. Gre za pomemben dokument za poslovanje zavoda. Pri tem je pomembno, da se leto 2017, kar zadeva poslovanje zavoda, izteka dokaj dobro. Pri oceni realizacije poslovanja je zavod upošteval dejansko realizacijo za obdobje 8 mesecev ter projekcijo finančnega poslovanja do konca leta in nenazadnje nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil UMAR.

Več pravne varnosti za nekatere zavarovance V prejšnji številki smo najavili tudi kratko predstavitev druge, pomembne novosti, uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se nanaša na ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v pokojninsko dobo. Že takoj na začetku moramo opozoriti na to, da se sprejeta ureditev nanaša izključno na zavarovance delavce, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brez vpliva na obračun prispevkov za to zavarovanje, nikakor pa ne tudi na druge zavarovance.

Še trije novi predlogi za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2 V obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije so bili v razmeroma kratkem času posredovani kar trije predlogi poslanskih skupin za spremembo in dopolnitev sedanjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ali je takšna vnema pri spreminjanju obstoječe zakonske ureditve (dva predloga sta bla namreč tudi dejansko uresničena) posledica zavedanja, da je bilo v času krize upokojencem naloženo (pre)veliko breme pri njenem razreševanju in da je treba nekaj storiti za izboljšanje njihovega položaja, ali pa so ti le rezultat priprav na bližnje državnozborske volitve in priložnost za pridobivanje volilnih glasov pri upokojencih. Odločitev prepuščamo bralcem. Njim namenjamo v nadaljevanju kratko predstavitev bistvene vsebine podanih predlogov, brez, da bi jih dodatno komentirali, kar je, glede na to, da pomenijo šele formalen začetek predpisanih postopkov za njihov morebitni sprejem, tudi razumljivo.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Dan Zdusa v znamenju optimizma Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije,Janez Sušnik, je ob dnevu ZDUS, ki so ga prvič obeležili 15. decembra lani, predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter menja o aktualnih temah, ki se tičejo upokojencev. dogodkaso se udeležili ministri vlade RS: Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Ni več romantike v mlinu Kruha, ki so ga pekli iz v starem mlinu zmlete moke, ni mogoče primerjati z današnjim, pravijo ljudje, ki se še spominjajo tistih časov. Morda pa je bil kruh bolj slasten, ker ga ni bilo v izobilju? Danes je vse drugače. Vsaj v Mlinu Korošec v Zabovcih je tako, kjer se z mlinarstvom ukvarjajo že 200 let. V njem pa še vedno pomaga tudi oče Vladimir Korošec, najstarejši slovenski obrtnik.

Obrambna postojanka proti Ogrom Grad v Veliki Nedelji pri Ormožu je stara križniška komenda. Prvič je omenjena leta 1273, a je verjetno nekoliko starejša. Graščino je dal pozidati nemški viteški red, ki je bil ustanovljen med tretjo križarsko vojno v Palestini. Križniki so več stoletij izjemno vplivali na tukajšnje življenje, zgodovino postojanke pa dobro spoznamo z ogledom grajske muzejske zbirke in bližnje cerkve.

Tivolske zgodbe Tivoli Ljubljančanom pomeni pljuča mesta in priljubljeno sprehajališče, vse večjemu številu turistov pa prostor za počitek in sprostitev. Toda, ali ga zares poznamo? Marsikaj zanimivega so o Tivoliju izbrskali člani Študijskega krožka Spoznajmo svoje mesto in domovino Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje pod mentorstvom umetnostne zgodovinarke mag. Olge Paulič. Prijazno so dovolili, da povzamemo nekaj njihovih odkritij.

Običaji starine – ščit domovine V nepisanih pravilih, v nekakih pravnih šegah, ki so nekdaj urejale življenje naše vasi, se izražajo ljudski čut za pravičnost, zdrav razum in stoletne izkušnje. Ta svoja pravna merila je naše ljudstvo sprejelo kot obvezo in jih izvrševalo mnogo bolj dosledno kot zakone, ki mu jih je vsilila gosposka.

Radovedna in zelo dejavna Janja in Jaka Sadar, upokojen zakonski par iz Šentvida nad Ljubljano, sta pred dvema letoma in pol ustanovila društvo radovednih, aktivnih in smelih seniorjev – s kratico DRAISS. V njem se družijo ljudje, ki so radovedni in si želijo dejavno preživljati prosti čas v tretjem življenjskem obdobju.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Kjer je leta 1908 padel meteorit  Gručasta vas leži v Spodnji Soški dolini, na visoki flišni terasi na levem bregu reke Soče, pet kilometrov severovzhodno od občinskega središča Kanala. Kraj se je razvil ob izteku globoke tektonske doline potoka Avščka. Domačini so se pred dobrimi sto leti, ko so nastale vse štiri fotografije, preživljali predvsem z živinorejo, pridelovanjem koruze, krompirja in fižola, sadjarstvom ter gojenjem sviloprejk, delali pa so tudi na Bohinjski železniški progi, ki so jo pod vasjo (vključno s postajo) dogradili leta 1906. »Tako je v 19. stoletju tu živelo okrog 700, pred prvo svetovno vojno prek 500 in danes le nekaj več kot 200 prebivalcev. Med svetovnima vojnama je bilo v kraju kar pet gostiln, danes pa ni nobene gostilne in tudi trgovine ne,« ugotavlja upokojena lektorica in urednica pri Mladinski knjigi, 69-letna Alenka Božič, ki po materini strani izvira iz Gašperčičeve hiše v spodnjem delu Avč.

Med glasbo in športom Glasba in šport sta rdeča nit družine Barun. Glasba zaznamuje vnukinjo Ano, ki študira jazz petje v Gradcu, Anina mamica Lili poje v skupini Mezzo, babica Rajka in dedek Tomo pa v pevski skupini Hrvaškega kulturnega društva. S športom pa se ukvarjajo vnuk Jakob, ki je član mladinske atletske reprezentance, obe hčerki, Lili in Željka, sta še vedno športnici po duši; Željkina hči Sara pa združuje oboje; tako kot nekoč teta in mamica, tudi ona igra odbojko, pa tudi kitaro.

Dileme o holesterolu Francoska dokumentarna oddaja »Holesterol – velika prevara?« je pred kratkim vzbudila nemalo pozornosti. Zdravniki, povečini evropski, so dokazovali, da je bila teza o škodljivosti holesterola, ki jo je pred desetletji lansiral ameriški fiziolog Ancel Keys, plod manipulacij. Zniževanje holesterola z zdravili naj bi bilo pogosto nesmiselno.

Bolečine v sklepih

Antioksidanti pomlajujejo tkiva Zdrave življenjske navade in prehranjevanje ter izogibanje dejavnikom tveganja v vseh starostnih obdobjih so najboljša naložba za kakovostno življenje v starosti. Ko govorimo o zdravem prehranjevanju, mislimo tudi na vnos antioksidantov v telo. To so snovi, ki nevtralizirajo proste radikale, nevarne za celice.

ZDRAVJE NA KRATKO

Številne prednosti hormonskega zdravljenja Pred stotimi leti so ženske povprečno dočakale okrog 40 let, danes jih več kot osemdeset, zato niso poznale menopavznih težav, ki danes pestijo prenekatero žensko. Pri 50. letih so še sredi delovnega ustvarjanja in pred njimi je še več kot tretjina življenja, zato lahko ob morebitnih težavah, ki jih povzroča usihanje hormonov, poiščejo strokovno pomoč. Slovensko menopavzno društvo, ki deluje od leta 1997, dolga leta ga je vodila prof. dr. Helena Meden Vrtovec, od leta 2014 pa prim. Lucija Vrabič, spremlja svetovno znanje in trende ter širi, usmerja in razvija znanje o varni uporabi nadomestnega hormonskega zdravljenja v Sloveniji. Vodilni strokovnjaki s področja ginekologije so pred kratkim opozorili na dileme, polresnice in mite o premagovanju menopavznih težav s hormoni in poudarili prednosti hormonskega zdravljenja, saj učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljša njegovo kakovost.

Za toploto v telesu Leto začenjamo z intenzivnim dvigovanjem telesne temperature, povečevanjem gibljivosti, moči in ravnotežja. Predstavljene vaje lahko naredite tudi z navadnimi palicami, brez njih, ob opori drevesa, stola ali mize, če ste dobro trenirani lahko tudi v paru. Pri tem upoštevajte svoje telesne zmogljivosti in jim vaje prilagodite.

Siri za močne kosti in dobro prebavo O sirih težko pišem brez čustev. Vedno mi misli zaplavajo v rano mladost, ko nam je sir pomenil bogastvo; pa ne v finančnem pomenu, marveč v razkošju okusov, ki so bili v njem ter v vzajemno neizrečenih čustvih hvaležnosti in darovanja, kar je bil sir moje tete Zofe. Danes vem, da so sirarji in sirarke prav posebni ljudje. In moja teta je to še danes v svoji visoki starosti tam sredi pašnikov in košenih trat v Gozdu nad Colom. Leta ji ne dopuščajo več, da bi sirarila, zato je spomin na njen sir iz svežega, polnega mleka še toliko bolj žlahten.

Krhko starost naj zamenja čvrsta starost Starostna krhkost in oslabljenost sta pogost in naraščajoči zdravstveni in socialni izziv. S starostjo naraščata in sta tudi glavna dejavnika, ki vplivata na povečanje stroškov zdravljenja pri starejših. Ocenjujejo, da je v Evropi 17 odstotkov starejših od 65 let krhkih, 44 odstotkov pa je predkrhkih. Ta delež se viša s severne Evrope proti južni. Dobra novica je ta, da je možno proces, ki vodi do starostne krhkosti in oslabljenosti, upočasniti ali popolnoma zavreti.

Klobasarije za domačo rabo Pred kratkim sem vstopila v mesnico, kjer je vrvelo od govora, cmokanja, mlaskanja in pritrjevanja. Mesar in kupec, možakar zrelih let, sta preizkušala hrenovke iz vitrine, jih komentirala, si kimala drug drugemu. Kmalu za menoj je v mesnico vstopila gospa in se razburila, češ, surovih hrenovk se pa ne vendar sme jesti. Pa je res tako?

Mm, kako diši ...

Pokažimo otrokom vrednote Kako predati vnukom vrednote, za katere verjamemo, da so pomembne, ker bo pošten, širokosrčen, spoštljiv, prijateljski. Odgovor je en sam: tako, da sami živimo v skladu z vrednotami, ki jih cenimo, in da poskrbimo, da z vnuki preživimo dovolj časa. Bolj ko živimo v skladu s svojimi vrednotami, bolj nam otroci verjamejo. Koristno je tudi, če svoja dejanja uokvirimo še z besedami. Tako otrokom pomagamo, da se vrednot zavedo.

Skupinske meditacije in zdravljenje Marinka Mikelj iz Milj pri Kranju je bila lani jeseni že četrtič pri svetovno znanem zdravilcu, Brazilcu, Joãu Teixeira de Faria, ki ga imenujejo tudi João de Deus; Slovenci, ki že leta prihajajo k njemu, pa so to ime prevedli kot »Božji Janez«. Na svojem posestvu zdravi skupinsko in s pomočjo mnogih entitet, saj se skozi njega prelivajo energije številnih spiritualnih mojstrov, tudi Kristusa.

Drobni tisk v pogodbah Poslovna prefriganost ne pozna meja. Številna podjetja so tako rekoč stalno na preži, ko iščejo načine, kako na etično sporen, a še vedno (pogojno) zakonit način s svojimi strankami skleniti pravni posel, ki bo za njih ugodnejši kot za stranko. Kot eden izmed najpriročnejših načinov za sklepanje takih nekorektnih pravnih poslov se je izkazal drobni tisk v pogodbah, oziroma v splošnih pogojih poslovanja, ki ga še posebej obsežno uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami (banke, zavarovalnice, hranilnice, investicijske družbe, ter druga podjetja, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja).

Torbice, torbe in nahrbtniki Torbice so prav tako zapeljive, kot oblačila. Izdelane so iz različnih materialov, imajo veliko drobnih poudarkov, sestavlja jih več barvnih odtenkov ali celo vzorcev in aplikacij.

Nega tačk pozimi Smo sredi hladnega obdobja v koledarskem letu in poleg toplega oblačila in obutve za naše štirinožce s krajšo dlako, ne smemo pozabiti na njihove tačke. Mrzla in poledenela tla, posut pesek in pa še posebej sol so tisti dejavniki, zaradi katerih lahko blazinice na tačkah popokajo, se poškodujejo, zakrvavijo in bolijo. Zimskim tegobam pa se izognemo z malo enostavne nege ter tako poskrbimo za udobje našega kosmatinca.

Bosna – dežela skrajno gostoljubnih ljudi V mošeji nedaleč od Bihaća je zakrita ženska čistila preproge. »Gospa, ali smem vstopiti? Nisem muslimanka, toda rada bi si ogledala džamijo.« Prav razveselila se me je in mi razkazala vse prostore mošeje. Molilnico, z računalniki opremljeno učilnico, celo kuhinjo, kjer kuhajo, se družijo in posedajo verniki zlasti ob prazničnih dneh. »Kako živite?« sem jo vprašala, saj je nad mošejo na hribčku stala pravoslavna cerkev. »Pri nas živimo tako kot da se ni nič zgodilo. Tudi družimo se. Tako pač je danes.«

Barvito prepletanje

Povezovalka duš Tako ji pravijo, čeprav ni ne psihologinja ne psihoterapevtka. Je vrhunska poznavalka knjig, knjižnih zakladov in nesporna avtoriteta na svojem področju. Bila je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo plaketo, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009, leta 2017 je prejela plaketo mesta Ljubljana, na 33. Slovenskem knjižnem sejmu pa Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in obilico življenjske ter delovne strasti ji je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic.

Hiške s knjigami Morda ste že kje opazili majhne hišice, v katerih je polno knjig vseh mogočih žanrov, različnih avtorjev, bolj ali manj ohranjene. Brez slabe vesti si lahko brezplačno izposodite kakšno. Spodobi se, da jo vrnete, ko je prebrana. Če vam prirase k srcu pa jo lahko brez slabe vesti obdržite in v knjižno hišico odnesete kakšno z domače knjižne police.

Svečina v senci vinogradniških gričev V kraj, ki se stiska sredi ene izmed dolin pod avstrijsko mejo ni težko priti po cesti iz Zgornje Kungote. Ob krajevni tabli Svečina sem se čudil, da je tod že v rimskih časih potekala pot, ki je povezovala območje današnje osrednje Slovenije z avstrijsko Štajersko. Tu skozi naj bi se umikali Turki po neuspešnem obleganju Dunaja in se znesli nad naseljem.

Zaprla je oči in se vrtela Njeni prvi glasbeni koraki so bili na nekem družinskem srečanju pri štirih letih, ko so se sorodniki odločili, da gredo plesat v Adrijo v Ankaran. Takrat so plesali še na lesenem podu. »Igrali so zelo razposajeno glasbo in ko sem jo slišala, me je kar samo gnalo na sredino tistega plesišča, zaprla sem oči in se vrtela, vrtela, vrtela. In ko je muzika prenehala, sem odprla oči in so vsi stali okrog mene in ploskali na ves glas! Jaz sem se tega ustrašila in sem stekla mami v naročje. To je bil moj prvi javni nastop!«

Po sledeh petih slavnih mož Slovenski kulturni praznik, 8. februar, lahko letos počastite na prav poseben način: s pohodom po poti velikih literatov, ki se prične pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem, kamor se pohodniki tudi vrnejo na osrednjo proslavo.

Male skrivnosti popularnih sobnih rastlin Znano je, da rastline čistijo in izboljšujejo zrak v notranjih prostorih,poleg tega tudi zelo ugodno vplivajo na počutje ljudi. Sobivanje z sobnimi rastlinami je še posebej dobrodošlo v pustih zimskih dneh, ko se je težko odpraviti v naravo. V prostor vnašajo estetiko, dinamičnost in domačnost. Zeleno okolje pomirja in sprošča, prav tako skrb zanje, kar je zadosten razlog, da z lončnico razveselimo prijatelje ali pa kar sebe.

Letni horoskop 2018 Sonce in Luna sta na nebu svetili in sta vir življenja na Zemlji, ki je eden od devetih priznanih planetov našega osončja. Luna v naravi vpliva na plimo in oseko, na vreme, v medicini na krvni tlak in s tem na močnejše krvavitve iz ran; psihološko opazimo spremembo razpoloženja navzgor ob polni Luni in ob mlaju umiritev. Mrki prebujajo domišljijo že od prazgodovine:, v letu 2018 bo popolni lunin mrk 31. januarja in 27. julija, delni sončni mrki bodo 15. februarja, 13. julija in 11. avgusta. Planeti simbolično vplivajo na dogodke na Zemlji, ko tvorijo med seboj natančne kote. V današnjem času je v ospredju psihološka astrologija, ker smo ljudje postali svobodni: od našega notranjega stanja je odvisna naša usoda. Ko smo usklajeni v sebi in z okoljem, izbiramo dejanja, da pridemo na cilj ob pravem času.

Formula za spreminjanje sveta

Hitro, poceni dogrevanje Naftna kriza, plinska kriza, energetska odgovornost, povsod srečujemo te besede, a radi bi bili le na toplem in želimo, da je račun za ogrevanje čim nižji. Spreminjanje načina ogrevanja običajno ni enostaven poseg in je gotovo povezan z dodatnimi stroški predelav. Kaj pa je vseeno na voljo za hitro in dovolj poceni rešitev, da si v stanovanju ali hiši pomagamo k toplejšim prostorom in ohranimo račune za energijo na sprejemljivi ravni? Če pa dodatne toplote ne potrebujemo, si lahko za nekaj romantike omislimo kamin na alkohol, ki ne potrebuje dimnika.

Gardsko jezero

NA KNJIŽNI POLICI

KULTURA NA KRATKO

Do Belih Kranjcev s posebnim pasošem Pred šestimi leti so se Belokranjci osvobodili, ker jih je oblast v Ljubljani zanemarjala in ker ljubijo svobodo. Osvobodili so se, da bi zaščitili svojo prijaznost, svoj nasmeh in svoje srce na dlani. Osvobodili so se, ker si zaupajo. Obiščite jih in se prepričajte, da je pri njih veselje nekaj svetlobnih let pred žalostjo, nezadovoljstvom, pred depresijo. Toda – pozor. Za vstop na Svobodno belokranjsko ozemlje (SBO) boste potrebovali pasoš, kot pravijo Beli Kranjci potnemu listu.

Letos bo srečanje Vzajemnosti na Lošinju

Druženje januar

Sreča je v srečevanju Pater Karel Gržan je napisal več kot 30 knjig, prav pred kratkim dve odmevni: Vstanimo, v suženjstvo zakleti in 95 tez. Je eden tistih iščočih in razmišljujočih ljudi, ki brez dlake na jeziku razkriva nehumanost današnje družbe in s svojimi prodornimi in iskrivimi mislimi ozavešča ljudi.

Dobra dela nam niso tuja Kaj menijo o dobrodelnosti in prostovoljnem delu naše sogovornice in sogovornik.

Kako je živeti v stanovanjski skupnosti? V Zvezi društev upokojencev se že nekaj let ukvarjajo z razvojem skupnostnih oblik bivanja starejših, saj so prepričani, da je potrebno med dvema skrajnostim - ostati sam doma in iti v dom za starejše - razviti in ponuditi tudi druge oblike bivanja. Dosegli so, da je poglavje o bivanju starejših s poudarkom na razvoju skupnostnih oblik uvrščeno v Nacionalni stanovanjski program 2015 - 2025 in v Strategijo dolgožive družbe. Z nasveti so pomagali tudi pri nastanku stanovanjske skupnosti starejših v vasi Davča.

Razmišljati zdravo. Samo to? Knjiga Gerotranscendenca:razvojna teorija o dobrem staranju, švedskega sociologa dr. Larsa Tornstama prinaša svež veter na področje vede o staranju, obenem pa avtor duhovito razpira številne razprave/teorije s področja gerontologije in jih postavlja pod vprašaj. Po mnenju recenzentke dr. Alenke Švab je koristna za strokovno javnost s področja gerontologije in podobnih področij ter oblikovalce javnih politik, v prvi vrsti socialne, družinske in zdravstvene politike, ne nazadnje pa tudi za širšo javnost.

SVET IN MI

Življenjske prelomnice Kdaj vse ste se na svoji življenjski poti znašli v situaciji, ko nenadoma ni šlo več naprej po starem? Take življenjske prelomnice so nesreče in nenadni veliki uspehi, pa tudi prehodi v življenjskem razvoju: puberteta ob koncu otroštva, zaposlitev, osnovanje svoje družine, menopavza v srednjih letih, upokojitev, odvisnost od pomoči drugih v starostni onemoglosti. V terenski raziskavi o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let, so tudi zanimivi podatki o naših pomembnih življenjskih prelomnicah.

Vozi nas vlak v daljave

Poslanici za leto 2018

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media