Št. 9, september 2020
-
Druženje je življenje
Čeprav nisem nameravala pisati o virusu, ki nam je spomladi čez noč spremenil življenje, ne morem mimo njega. Vsi smo upali, da se bo čez poletje stanje izboljšalo in da bo tako, kot je prišel, tudi izginil. Številne prireditve, potovanja in druženja so bila zato prestavljena na jesen. Tudi spomladansko srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki smo ga načrtovali v Zadru, smo prestavili na začetek septembra. Žal smo zaradi poslabšanja epidemiološke slike pri nas in na Hrvaškem tudi tega morali odpovedati.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Manj obetavni polletni statistični podatki Tudi letos smo iz Mesečnega statističnega pregleda za junij 2020, ki ga redno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na svoji spletni strani in lastnih preračunih zbrali nekaj ključnih statističnih podatkov o finančnem poslovanje zavoda ter gibanjih števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Zbrani podatki, izraženi v absolutnih številkah in odstotkih kažejo na manj ugodna gibanja v letošnjem letu od lanskoletnih.
Novo poglavje pri oskrbovanju starejših Zveza društev upokojencev Slovenije je na novinarski konferenci predstavila publikacijo z naslovom Organizirane oblike zagotavljanja kakovostne starosti, oblike dejavnosti, bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Naročnica je prišla na pogovor, ker težko prenaša vse, kar se dogaja v zvezi s posebno situacijo zadnjih mesecev. Nenehen strah, da se ne bi okužila, samoosamitev, dnevne novice, v katerih naštevajo število obolelih, negotovost, kdaj se bo vse skupaj končalo, če sploh, jo neprijetno vznemirjajo.
Kakšna bo prihodnost upokojencev? Letos smo že poročali o finančnem poslovanju v letu 2019 s poudarkom na glavni vir – prispevek za socialno varnost. Delež dohodkov iz tega vira je znašal 81 odstotkov in je bil najvišji po letu 1996, posledično pa je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, in sicer 18,5 odstotka, kar pomeni 918.449.644 evrov, medtem ko je bil najvišji leta 2014 in je znašal več kot milijardo in pol. Takšno ugodno finančno poslovanje je bilo med drugim pogojeno tudi s številom zavarovancev, ki jih je bilo lani daleč največ v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo se soočali z ekonomsko in finančno krizo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Tovarna mrtvaške moke Ob cesti iz Kamnika proti Kamniški Bistrici voznike na levi strani spremlja dolga, z drevjem povsem zarasla ograja. Za gostim drevjem se je razprostiralo eno najpomembnejših podjetij v nekdanji Jugoslaviji – Kemična industrija Kamnik (KIK), med ljudmi bolj znana kot smodnišnica, barutana, tudi kot »pulfer fabrika.«
Posodobljena tradicija suhorobarstva V Ribnici in okolici okoli 200 ljudi živi izključno od izdelovanja suhe robe, to je od izdelovanja lesenih žlic, kuhalnic, zobotrebcev, rešet, pletenih košar, škafov in drugih izdelkov iz lesa, ličja in slame. Vsaj še 800 posameznikov pa se s suho robo ukvarja dopolnilno, ob redni zaposlitvi. Poleg tega je še 50 trgovcev s suho robo, ki se vsak dan razkropijo po Sloveniji.
Telo je naš najboljši prijatelj Najdete ga lahko s pohodnimi palicami ali pa s sadjarskimi škarjami v roki. Ali ob šivalnem stroju – da, šivanje je njegov priljubljeni konjiček. Pogosto tudi s knjigo na najrazličnejše teme. In vse, kar prebere, rad deli z drugimi. Anton Prosen, ki je na področju prostorskega načrtovanja v mnogih pogledih oral ledino, se šolal doma in v tujini, doktoriral in za svoje delo prejel številna priznanja pri 74-tih življenje zajema s polno žlico.
Še vedno sem radovedna »Krivica me od nekdaj boli. Rada bi več naredila za bolj pravičen svet, brez laži in nasilja,« začne svojo pripoved Zlata Jeras Pohl, arhitekta in konzervatorka, zadnja Plečnikova učenka, ki ljubi slikanje od svoje rane mladosti.
Rudetov muzej v Podstenjah Rudeta Valenčiča ni bilo treba prav težko prigovarjati k intervjuju, še celo sam je pred nekaj leti izrazil željo, da njegovo zbirko predstaviva ljudem. Ne samo Rudetov muzej, temveč cela njegova domačija je ena sama galerija, pa tudi vasica z okolico, ki leži pod steno, ki ločuje Zgornjo Pivško kotlino od doline Reke, je prikupno slikovita.
Najljubši kraj na svetu ljudske pesnice Terezine Skočir Majhno gručasto naselje na severovzhodnem robu Tolminske kotlinice leži ob vznožju zahodnega pobočja Žabijskega vrha oziroma Šenpavla (772 m), kakor mu pravijo domačini. Nekdanje nadstropne zidane primorske hiše z latniki vinske trte, zgrajene na morenskem grušču nad levim bregom reke Tolminke, so danes večinoma obnovljene in posodobljene. Med njimi je v zgornjem delu vasi tudi Mešeletova hiša, iz katere je doma 85 – letna upokojena vzgojiteljica Marija Dvorščak, ki pravi, da so se v času njene mladosti Žabčani v glavnem preživljali s kmetovanjem. »Največ s planšarsko živinorejo, pri čemer so govedo pasli predvsem na planinah Polog in Lašca blizu izvirov Tolminke, medtem ko so na njivah na terasah pod vasjo pridelovali koruzo in krompir.«
Očetov in hčerin skupni talent Človek se ne rodi kot hipnotizer, vsekakor pa mora imeti talent. oz. sposobnosti, se veliko izobraževati in tudi veliko garati. No, Božidar Grilc je te sposobnosti v sebi zgodaj spoznal, toda nikogar ni bilo, ki bi mu pojasnil njegova notranja dogajanja in doživljanje drugih stanj zavesti. Nikoli tudi ni izvedel, ali je morda podedoval te danosti od katerega od staršev ali starih staršev, saj se o tem ni govorilo. Je pa po njem podedovala te sposobnosti njegova mlajša hčerka Lara.
Kaj dela naš notranji metulj Motnje v delovanju ščitnice nimajo starostne omejitve, doletijo nas lahko kadarkoli. Hipotiroza – zmanjšano delovanje ščitnice je pri starejših celo pogostejše kot pri ostalem prebivalstvu. Medtem ko so nekateri simptomi motenj delovanja ščitnice pri starejših podobni kot pri mlajših, so drugi lahko manj očitni in jih zlahka zamenjamo z boleznimi prebavil, srca ali živčnega sistema.
Kam s paradižnikom? Paradižnik ga na svojem vrtu začnemo obirati konec julija, razveseljuje pa nas še skoraj ves september. Ob istem času se končuje sezona bazilike, ki je paradižniku najljubša začimba. Odličen je svež, a z veseljem si ga preko leta privoščimo konzerviranega. Če imate višek paradižnika, ne oklevajte in si skuhajte omako, mezgo ali kečap.
Hrana proti pozabljanju Vsakomur se zgodi, da pozabi to ali ono, da spregleda nekoga, ki ga je poznal iz šolskih dni in podobno. Toda ni vsako pozabljanje tisto, ki bi nas moralo skrbeti. Velikokrat namreč mešamo pozabljanje s površnostjo, ki je temeljni vzrok, da si nekoga ali nečesa niti ne zapomnimo in potem se ga tudi ne moremo spomniti, mar ne?! Zaskrbljujoče je stanje, ko se nečesa ne moremo spomniti, pa čeprav ''vrtamo in vrtamo'' po možganih.
Videti je zahtevno, pa ni! Najpomembneje je, da prvi dve vaji lahko delate celo sede na stolu ali nižji pručki. Prva vaja je namenjena tudi tistim s težavami v kolkih in kolenih. Zadnji dve pa sta namenjeni le zdravim in tistim, ki res redno vadite, saj me vse pogosteje sprašujete, ali se je še pred in ob upokojitvi možno naučiti stati na glavi. S postopno in pravilno vadbo ter vztrajnostjo je možno.
Majhne, velike in zaobljene Oblačenje ni brezglavo sledenje modi ali kopiranje modela, ki ga nosi vaša najboljša prijateljica, temveč udobje in samozavest, ki ju morajo zagotoviti oblačila. Obline so naravne in ženstvene, a terjajo od nasnekoliko boljše poznavanje tkanin, krojevin konstrukcije telesa.
Kar boš spomladi sejal, boš jeseni žel Ob pregovoru Kar boš pomladi sejal, boš jeseni žel! najpogosteje pomislimo na pripravo polja oz. vrta pomladi ter na jesenski pridelek ali finančno povrnitev vložka. Lahko pa se z mislimi ustavimo pri skrbi zase in za svoje zdravje – bolj ko skrbimo za zdravje, dlje časa nam bo služilo v pozni odraslosti. Naše misli imajo skupni imenovalec: predhodni trud in vložek, in povrnjeni rezultati, dobiček, nagrada kasneje, ko mine določen čas.
Žeja je že znak dehidracije Z vnosom tekočine lahko najhitreje in najbolj učinkovito vplivamo na svoje počutje. Neugodni vplivi dehidracije na počutje, delovanje in kakovost življenja so številni in močno izraženi, še posebej pri starejših.Že manjša izguba telesnih tekočin bistveno vpliva na zmanjšanje telesnih in duševnih sposobnosti. Zato moramo poskrbeti, da da na dan popijemo vsaj liter in pol tekočine na dan.
Požrešni molji Med najbolj neželenimi sostanovalci v naših bivališčih so zagotovo molji. Tekstilni nam naredijo škodo v omarah z oblačili, kuhinjski pa v omaricah z živili.
Zimska solata in motovilec sta prijatelja Ste vedeli, da motovilec in zimska solata nista v sorodu? V septembru ju lahko kombiniramo na isti gredi in tako prekrijemo vrtna tla z uporabnimi rastlinami. Najbolje je, da ju sejete v ločene vrste in tako omogočite obema vrtninama dovolj prostora. Setve opravite v več terminih, da bo solate in motovilca dovolj v jesenskem in zimskem času.
Kako se učinkovito rešimo mrčesa Od nekdaj se človek trudi, da bi izboljšal in polepšal svoje bivalno okolje. Žal pa se pogosto poleg ljudi naselijo še neželeni leteči ali plazeči se »stanovalci«, ki se nekontrolirano razmnožujejo. Nekatere vrste mrčesa, denimo pršice, celo slabo vplivajo na naše zdravje.
Težave pri izločanju Pri hišnih ljubljenčkih, psih so dokaj pogost pojav težave z analnimi vrečkami. Te lahko povzročajo težave, če se ne izpraznijo redno ali dovolj temeljito. Da je nekaj narobe opazimo, ker se kuža drsa po ritki ter grize ali liže okoli repa ali ritke.
Ko ti veter okoli ušes odpihne vsakdanjo rutino »Ko se enkrat zastrupiš s svetlečim kromom, ko se oblečeš v usnje in se z vznemirjujoče tresočim rohnenjem pod zadnjico predaš beli črti ceste, ti veter okoli ušes za nekaj časa odpihne vse vsakdanje zadeve. V sebi začutiš svobodo in prostranost sveta. Odklopiš se v nek vzporedni svet«, pravijo tisti, ki jim motor in vožnja z njim pomeni strast, če že ne kar smisel življenja.
Obredna pipa miru iz 19. stoletja Misijonar Friderik Baraga je Deželnemu muzeju za Kranjsko v Ljubljani leta 1837 podaril okoli petdeset različnih predmetov ljudstev Očipve in Otava iz območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Posebno mesto pripada veliki obredni pipi, ki sodi med najstarejše in redko ohranjene primerke na svetu. Obredno sveto pipo ali pipo miru poznamo tudi pod imenom kalumet. Očipvejci so ji rekli opwagan. Star slovenski izraz pa je bil ‘mirna fajfa’.
Naredite svoja superživila Izraz superživila uporabljamo za rastline, ki zaradi svoje moči večkratno prekašajo navadna živila v vsakdanji prehrani. Ali to res morajo biti le rastline čudnih imen, ki prihajajo s Kitajske, iz Latinske Amerike ali kakšnih puščavskih predelov?
Ko pride dojenček Rojstvo dojenčka, ki mu »prevzame« mesto v družini, je za vnuka dogodek, ki ga vznemiri, saj vidi, koliko časa in ljubezni dojenčku naklonijo zanj najpomembnejši odrasli. Počuti se odveč. Tisti, ki mu lahko pomagajo prebroditi težavno obdobje, so tudi stari starši.
S kolesom do slovenske Istre Proti deveti je šlo, poletne stopinje so že plezale preko 25, ko sem pred domačo stolpnico v Ljubljani na treking kolo naložil dve torbi z vso potrebno opremo za neodvisno kolesarjenje. Neodvisno mi pomeni, da imam s seboj šotor, spalno vrečo, gorilnik z bombico plina, lonec, nekaj riža, kus kusa, konzerv tune, krekerjev in orehov. Kolo je 'klasično', brez električne baterije kot pomočnika v klancih - kljub dobrim 66-tim letom mi tak pomočnik pomeni 'goljufijo' kolesarjenja.
Vhod in predsoba – prvi vtis o stanovanju Ko stopimo skozi vrata v stanovanje ali v stanovanjsko hišo, stopimo v svoj svet. Tu je meja med javnim in zasebnim, in predsoba daje prvi vtis o našem stanovanju. Predsoba je pravzaprav križišče v stanovanju, od koder vodijo poti naprej v stanovanje. Morda najprej stopimo v vetrolov in naprej v predsobo ali na stopnišče.
Krilati naseljenci in zamuljeni lenuhi Od kraja Rače, v katerega zavijete z avtoceste 15 kilometrov pred Mariborom, pelje med Račke ribnike prijetna asfaltirana cesta, primerna zlasti za pešce in kolesarje, seveda pa tudi za avtomobile. Od Velikega ribnika do akumulacije Požeg je cesta ob ribnikih dolga 9 kilometrov. Vmes so usmerjevalne table. Veliki in Mali ribnik si je mogoče ogledati v poldrugi uri. Če pa se skozi nižinski gozd podate mimo manjših Turnovih ribnikov še do Požega, vam hoja utegne vzeti 4 ure. A potrpljenje bo poplačano! Dobro je imeti nepremočljivo obutev in nositi dolge hlače.
Kaj je novega v svetu mačeh? Cvetovi, veliki kot dlan, dišeči srednji cvetovi, drobnocvetne in miniaturne mačehe spremenijo vrtnarije v jesenskem času v barvite cvetoče oaze. Takšne palete pisanih barv ne najdemo pri veliko rastlinah. Med njimi pa so posebnosti, s katerimi lahko popestrimo jesenske nasade.
Je čas dežja in čas sonca Morda čisto naključno je igralska kariera gledališkega, filmskega in televizijskega igralca Alojza Sveteta tekla v treh mestih, ki smo jim včasih rekli braniki slovenske kulture, v Trstu, Mariboru in Ljubljani. Povsod se je uveljavil, postal ljubljenec občinstva in tudi strokovnjaki so prepoznali njegov igralski zanos, celostno razumevanje zahtevnih dramskih predlog, občudovali milino notranje bolečine, včasih trpkost, drugič njegovo prefinjeno komiko, kot so zapisali ob podelitvah številnih nagrad. Naj omenimo le Župančičevo, Borštnikovo, Glaserjevo. Gledaliških, filmskih in televizijskih vlog v številnih nanizankah je toliko, da jih ne gre naštevati.
Brodniki in rudarji 32 let je tega, kar je ansambel domače glasbe iz Senovega v Posavju posnel svoje prve skladbe. »Daleč je že tega! Takrat smo člani ansambla čutili nekakšno potrebo, da naredimo nekaj za naš kraj, za našo glasbo, ponudila se nam je priložnost in tako je nastala naša prva kaseta z naslovom Na Dolenjsko«, se spominja vodja skupine in pevec Drago Gošek.
Cvetje jeseni iz Gorišnice Sekcijo rokodelk Cvetje jeseniDruštva upokojencev Gorišnica sestavljamo že "dozorele" žene tretjega življenjskegaobdobja. Smo različnih značajev, pa vseeno nas druži skupna želja po ustvarjanju vsega lepega, kar so še sposobne ustvariti naše že precej izmučene roke.
Potovali bomo drugače kot do zdaj Turistični novinar Drago Bulc je prepotoval praktično ves svet, udeležil se je neštetih turističnih srečanj, nekaj let je bil tudi podpredsednik svetovnega združenja turističnih novinarjev. Na turizem gleda s širšega zornega kota kot večina in pravi, da bodo ljudje še vedno potovali in dopustovali, le precej drugače kot doslej. Prihaja čas individualizacije turizma.
Storitve res po željah uporabnika? Najnovejši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki sta ga pripravili ministrstvi za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je trenutno v javni razpravi, predvideva povezovanje storitev socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe v celovit sistem, znotraj katerega bo uporabnik lahko izbiral storitve po svojih potrebah, ne glede na to ali živi na svojem domu ali v instituciji.
Žival je odličen družabnik V Sloveniji ima večina ljudi za domačo žival psa ali mačko, ptice, kunci, glodavci in plazilci pa so manj pogosti družabniki. Hišni ljubljenček nam nedvomno polepša življenje, izboljša počutje in, zlasti pes, širi krog znancev, a omislimo si ga le, če mu lahko nudimo dobro in odgovorno oskrbo, in če lahko v primeru naše nenadne odsotnosti kdo drug prevzame skrb zanj. Temeljito pretehtajmo, ali bomo zmogli tako fizično kot finančno.
Rešitev je lokalna dolgotrajna oskrba Letošnja pandemija Covid-19 je nova izkušnja. Prvič v zgodovini človeštva je neka epidemija zajela ves svet. Najbolj ogroženi smo starejši ljudje, med nami pa najbolj tisti v domovih. Nekaj naših domov je to nesrečo doživelo – nesrečo, kakršne so vse ujme. V Šmarjah pri Jelšah je bilo od 190 stanovalcev okuženih 134, umrlo jih je 38. Krizo so zdržali z nadčloveško požrtvovalnostjo, saj je bilo okuženega tudi pol negovalnega kadra.
Še tako nezahteven pes potrebuje vzgojo in vodenje V starejših letih oziroma po upokojitvi si marsikdo zaželi imeti psa. Vendar, kot opozarja David Pogačnik, vsak, še tako nezahteven pes, potrebuje vzgojo in vodenje. Vsak, ki želi imeti psa, naj ve, da bo moral nekaj truda vložiti v njegovo učenje.
Kje in kako bomo umirali? Razmišljate kdaj o tem, kako bo, ko boste popolnoma odvisni od pomoči drugih? Vas je zelo strah? Tudi če imate dovolj denarja, pa takih je med nami manj kot deset odstotkov, nimate nikakršnega zagotovila, da boste imeli ob sebi kakovostno pomoč, ko jo boste potrebovali. Politika in kapital, ki jo vodi, pa tudi strokovnjaki, pristojni za to področje, niso pripravljeni dolgotrajne oskrbe bolnih in onemoglih urediti tako, da bi bila dostopna vsakomur, ki jo potrebuje.
