Št. 1, januar 2022

  • Vsakdo žari z namenom

    jan. '22

    Zdaj zdaj bodo jablane cvetele, / a med se bo cedil čez čas. / Še je čas, da zraste plod, / še čas, ko padel bo z drevesa. // Četudi bo žuželkam hrana, / ne pojde v nič, / saj jablana ve za krogotok, / tako preprost, / da bolj ne more biti: / važno je biti. Saša Pavček

    Prazniki niso bili za vse ljudi blesteči in lepi. Še posebej, če so bili sami ali pa niso znali pristopiti do bližnjega. Morda jih ovirajo stare zamere, predsodki ali premalo poguma. Vsi ljudje si želimo, da bi z bližnjimi imeli lepe odnose. Tudi tiste, ki robantijo in se delajo nedostopne, bi prijazna gesta in dobra beseda ogrela in bi se potem bolje počutili. Pa verjetno ne znajo, s svojo nedostopnostjo se le branijo. Morda jih je le strah, da ne bi bili razumljeni.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

O bičarjih in žbrincah Društvo upokojencev Kostanjevica na Krasu je septembra lani v Opatjem selu gostilo tretjo rokodelsko razstavo PZDU Severne Primorske. Rokodelci si prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino, ki je ljudem na Krasu nekoč dajala kruh.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Vesti iz Zdus

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Poslovanje pokojninske blagajne bo preseglo šest milijard evrov Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na decembrski seji posebno pozornost posvetil finančnemu načrtu zavoda za leto 2022, programu dela in kadrovskemu načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Po oceni za leto 2021 bo finančno poslovanje zavoda preseglo 6 milijard evrov. Spodbuden je porast davčnih prihodkov – to je prispevkov za socialno varnost, ki znaša okrog 80 odstotkov vseh prihodkov.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

O solidarnostnem dodatku za upokojence Državni zbor je 27. decembra sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 (PKP10). Zakon med drugim vsebuje tudi določbo o izplačilu solidarnostnega dodatka za upokojence, ki se izplača do konca januarja za upokojence s stalnim prebivališčem v Sloveniji oziroma ob izplačilu pokojnine za februar za upokojence z začasnim prebivališčem v Sloveniji.

Plemeniti ljudje odprtih src in rok

Prva javna hidroelektrarna Sedemnajst let mineva od tistega 14. januarja leta 2005, ko so iz Hidroelektrarne Završnica v omrežje poslali zadnje kilovate električne energije. Potem so elektrarno ugasnili, njeno naloge je prevzela sodobnejša sosednja HE Moste, območje elektrarne je postal spomenik naravne in kulturne dediščine, kjer si danes roko podajajo šport, kultura in turizem.

Zgodilo se je januarja

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Premlada za parkinsonovo bolezen Pred dvema desetletjema je tedaj triintridesetletni frizerki Vlasti Ašćerić, doma v Pradah pri Kopru, nevrolog omenil možnost, da je zbolela za Parkinsonovo boleznijo. Takrat so vsi po vrsti, tudi zdravniki, zmajevali z glavo. Zdela se jim je premlada za bolezen, ki jo povezujemo predvsem z ljudmi v starejših letih, pa čeprav se po mednarodnih podatkih v desetih odstotkih razvije že pred štiridesetim letom starosti.

Partljičevi – na odru življenja Toneta Partljiča so gledalci v gledališču ali filmski dvoraniin bralci knjig vzeli za svojega, ker piše in govori o malem človeku, pa tudi zato, ker se ne spreneveda in ker mu je - kot poudari njegova vnukinja - »iskreno mar za ljudi.« Skozi njegovo pripoved vseskozi veje ljubezen do njegovih treh žensk - žene Milke, hčerke Mojce in vnukinje Urške. Vsi pa delijo tudi ljubezen do gledališča.

Kraj je slovel zaradi železarne Središčno gručasto naselje leži pod gričem Gradcem (343 m), na terasah na levem bregu reke Krke, ki tu teče čez slikovite lehnjakove pragove. Dvor, v katerem živi okrog 400 prebivalcev, je drugi največji kraj v Suhi krajini. Vas je sedem kilometrov oddaljena od občinskega središča Žužemberka in se prvič omenja leta 1383. Skozi naselje pelje cesta Novo mesto – Žužemberk, od katere se tu odcepi cesta proti Kočevju. Kraj je najverjetneje dobil ime po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški. »V preteklosti je bil Dvor pomemben zlasti zaradi železarne, ki je tu delovala v 19. stoletju in je bila takrat eden največjih tovrstnih industrijskih obratov na Slovenskem,« pravi domačin, 61-letni upokojeni učitelj na lesarski šoli v Novem mestu Slavko Mirtič.

"Tršica" Cilka, najstarejša ptujska vzgojiteljica Cecilija Kralj je novembra lani praznovala stoti rojstni dan. »Tršica« Cilka, kot so jo klicali otroci v vrtcu, je še vedno polna miline, nežnosti, empatije in energije, zna se pošaliti na svoj račun. »Meni je že prav neumno, če me kdo vpraša koliko sem stara. Ne vem, a naj jim rečem, sto let? To je tak čudež, še sama ne morem verjet, da sem toliko let na svetu,» se smeji.

Človek ne sme kar obležati Lani je v »klub slovenskih stoletnikov« stopila Ana Rezar, ki se je starejši Žalčani spominjajo kot odlične frizerke. Skupaj z možem sta namreč dolgo let skrbela za frizure mnogih občank in občanov v njunem salonu Kristl, imenovan po možu Kristjanu.

So sladila res boljša izbira od sladkorja? Včasih ni nihče govoril, da sladkor škodi. Morda tudi danes ne škodi, če bi ga le uživali v primernih količinah. Po drugi strani nekateri mediji razglašajo fit ali bio življenje ter blagohotno svarijo, češ da se moramo izogniti sladkorju in ga nadomestiti z drugimi sladili, pa bomo zdravi in čili. Toda ali je res tako?

Tihi kriki na pomoč Po nakupih hrane rada hodim zgodaj zjutraj, ko se trgovina odpre. Ob trgovini je majhen bife. Kar nenavadno se mi je zdelo, ko je bil ob strogih ukrepih v času epidemije prostor pred bifejem prazen. Običajno vedno pred njim že zjutraj takoj po sedmi uri poseda nekaj starejših moških. Žulijo svoj kozarček ali skodelico kave in opazujejo vrvež pred trgovino. In vedno znova pomislim: »Da se jim le ljubi! Ali res nimajo česapočeti?« Meni se zdi posedanje v gostilni čista izguba časa.

Bolniki iščejo zdravnike

ZDRAVJE KRATKE

Iz želodca na krožnik in nazaj Legenda pravi, da je sir verjetno nastal tako, da so pred tisočletji popotniki mleko s seboj nosili v mehovih, narejenih iz živalskih želodcev. Pri tem so encimi želodčnega tkiva prehajali v mleko, ki se je sesirilo. Nastal je okusna trda gmota, ki je bila obstojnejša od mleka.

Ploskajmo s stopali …  … vsakemu dnevu posebej in danes tudi novemu letu, in to kar v postelji, še preden stopimo na noge. Prikazane vaje so univerzalne in lahke ter sodijo v sklop tistih vaj, ki ne poznajo starosti. Priporočam jih vsem, ki z nogami lahko vsaj malo migajo. Sodijo v kontekst ogrevanja, kar je še posebej pomembno za starejše, poškodovane in bolne. Za spodbudo naj povem, da nanje prisegajo tudi profesionalni športniki.

Inkontinenca nam ne jemlje dostojanstva Inkontinenca ni samostojna bolezen, ampak je kot zdravstvena nadloga pogosta spremljevalka za starost značilnih nenalezljivih in neozdravljivih kroničnih bolezni. Če bi se o njej več pogovarjali, bi jo tudi drugače sprejemali, saj je- kot z vsako kronično boleznijo - tudi z njo mogoče aktivno in zdravo živeti,

Ali ste pomislili na težave s ščitnico? Utrujenost, razbijanje srca, nervoza, potenje ali tresenje rok, prekomerno pridobivanje telesne teže, zaprtje, nekontrolirano hujšanje, driske, spremembe apetita, slabša miselna koncentracija, pozabljivost, živčnost, nespečnost in tesnoba, itd. so lahko znaki za nepravilno delovanje ščitnice.

Topli zimski napitki Zimske radosti nam dajo odlično priložnost, da si privoščimo tople napitke, ki ogrejejo telo. So sopotnik praznični dni, ki si jih brez slabe vesti lahko podaljšamo v januar, februar …

Ne hodi in še zdaj težko diha Pred upokojitvijo je Breda Senčar, sopranistka in nekoč radijska novinarka na RTV SLO, pokrivala šolstvo in glasbena dogajanja. Lani januarja je za kovidom najprej zbolel njen sin Medard, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Le nekaj dni za njim je virus napadel še njo. Če je sin, zdrav štiridesetletnik, kovid prebolel tako rekoč mimogrede, pa je naši sogovornici, ki je letnik 1943, čez noč in najbrž za vedno spremenil življenje.

Naj se uresniči tisto, kar je najboljše zate Ob minulih praznikih smo si voščili, osebno, prek spleta ali po telefonu na največkrat skoraj enak način »Naj bo novo leto srečno, zdravo, veselo…«. Včasih voščila izgovarjamo - in sprejemamo - že skoraj avtomatsko. Ko pa slišimo: »Želim, da ti novo leto prinese tisto, kar je najboljše zate,« ob tem, da je lahko nekdo tudi resno bolan, zagrenjen ali jezen zaradi trenutnih razmer, se ustavimo in razmislimo, kaj nam je drugi pravzaprav zaželel?

Velenjski mastodonti V Muzeju na Velenjskem gradu so na ogled fosilni ostanki enega največjih sesalcev vseh časov, ki je pred približno tremi milijoni let živel na območju današnje Šaleške doline. V Sloveniji je bil Borsonov mastodont do zdaj najden le v Škalah. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu.

Konstrukcijske igrače Konstrukcijske igrače so všeč otrokom in odraslim. Odrasli vidijo njihovo didaktično vrednost, saj otroci iz osnovnih elementov lahko sestavijo, kar jim narekuje domišljija, pri tem pa se učijo pomembnih spretnosti. Otroci pa v igranju preprosto uživajo!

Bom narisal kar fraktalno risbo … Pravijo, da je treba v zrelih letih paziti na svoje mentalno zdravje in vsak dan »prisiliti« možgančke, da mislijo, delajo, ustvarjajo, …. Pravijo tudi, da naj bi se človek na stara leta učil nekaj povsem novega. Razmišljala sem o tem in se odločila, da se bom v našem centru aktivnosti prijavila na risanje fraktalne risbe, saj o temnisem še nič slišala.

Življenje nam nadeva maske Bilo je leta 1948, ko je mlada mati v majhni vasi Štrit rojevala. Oče je hitel po vaško babico, ki je živela na drugem koncu vasi. Ko je prišla k materi, je iz velike usnjene torbe potegnila belo prekuhano in zlikano trikotno ruto in si jo nadela čez nos in usta. Rodila se je tretja hči, ki je najprej zagledala obraz ženske, prekrit z masko iz bele lanene tkanine.

Potujoče knjižnice niso veseli le zaradi knjig Prvo pravo potujočo knjižnico so imeli v Kopru – bralce na podeželju je bibliobus začel obiskovati pred 49 leti, januarja 1973. Danes je v Sloveniji že 13 knjižnic na kolesih, ki se ustavljajo na približno 800 postajališčih. Ta pa niso samo po vaseh, temveč tudi pred manjšimi vrtci in šolami, ustanovami za ljudi s posebnimi potrebami, zapori in domovi starejših občanov. Med odraslimi uporabniki je največ upokojencev in brezposelnih.

Prihodnost z manj odpadki Včasu, ko postaja pogled na zelene površine v mestih že pravo razkošje, je razmišljanje o trajnostnih rešitvah v prid bivalnemu okolju še kako na mestu. Smernice, kako čim manj onesnaževati okolje, se ne vežejo le na porabo fosilnih goriv v prometu in na individualne kurilne naprave, pač pa tudi na življenjske navade. Trditev, da je ˮmanj večˮ, ni le obrabljeni slogan v poskusu zajezitve potrošništva, je tudi zrcalo našega odnosa do okolja.

Bata, Tatra in zakonca Zatopek  »Ni vam treba v Prago, da bi uživali v čeških lepotah in gostoljubju!« me je prepričevala spletna znanka Petra. »Nekaj dni lahko ostanete pri meni. Sicer živim v manjšem mirnem mestu a v okolici je obilo zanimivih krajev in možnosti za izlete v naravo.«

Črno-bela ustvarjalnost  Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

KULTURA KRATKE

Globinska slika Istre v strunjanskih klifih Ne boste našli boljše januarske naravne plaže v Sloveniji, kot v Strunjanu. Biti »preboden od sonca«, kakor bi rekel pesnik Salvatore Quasimodo, in opazovati svoje lastne dolge sence na morskem produ? Zadihati mehki, slaničavi zrak? Tudi pozimi? Poiščite jih torej, te klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali.

Horoskop za leto 2022

Glasbeno popotovanje Draga Vovka Novomeška rokerska skupina Rudolfovo je sredi sedemdesetih let ustvarila enega največjih hitov Grem domov v Novo mesto. Besedilo pesmi je napisal Drago Vovk, vrstnik in prijatelj članov ansambla, na enem od druženj v takratni Perovi gostilni - današnjem Slonu v Novem mestu. Napisal je še eno legendarno pesem – Peronospora je živ hudič, ki sta jo izvajala ansambel Henček in Pero Lovšin.

Manj vode, a dovolj svetlobe Sneg, veter in hlad nas prevečkrat zadržijo v objemu toplega doma. Ljubitelji cvetja si zato radi osvežimo zalogo sobnih lončnic, da je čakanje na pomlad bolj prijetno. Vendar je zimski čas tudi za sobne rastline, kljub obdobju mirovanja stresen. Če bomo prisluhnili njihovim zahtevam, bodo to kmalu pokazale v vsej svoji lepoti.

Poljski vrabec

Šal ogreje telo in poživi oblačilo Že od nekdaj smo ljudje v mrzlih dneh nosili daljši kos tkanine ali pletenine ovite okoli vratu za zaščito proti mrazu. V različnih pokrajinah so bili širši kosi (štole), lahko tudi trikotne oblike (plet ali pled), odvisno od tega, kako dolge in hude so bile zime.

Naj živi vesela družba  Otrok je še bil, ko je nekoč na vaški veselici gledal na harmoniko igrati nekega godca, in ko je ta z igranjem končal, mu je harmoniko z veseljem dal v roke. Ivan Rupar se še danes dobro spominja, da je malo zaškripalo, ko je prvič potegnil meh. »Tako se je začelo. In ko sem slišal, da nekdo nekje igra na harmoniko, sem šel tja, gledal bi ga dan in noč in se od njega učil«, se nasmehne.

Gamaše Pozimi nas rado zebe v noge. Zato so pletene gamaše najboljši zimski modni dodatek. Všeč so nam enobarvne in pisano vzorčaste, »paše« pa jim prav vsak pleteni vzorec.

Čistilniki zraka Včasih jeseni in pozimi dneve, celo tedne dolgo ne moremo zares prezračiti stanovanja in prostorov. Zunaj je umazan zrak, megla in slabo vreme. Če smo v onesnaženem mestnem okolju, se pozimi dejansko izogibamo zračenju. Postajamo bolj ozaveščeni o kakovosti zraka in povezavi z raznimi zdravstvenimi težavami. Obenem pa imamo z novimi okni, ki bolje tesnijo, tudi manjši dotok svežega zraka. V prostorih je zrak postan, nasičen z vlago in raznimi delci. Mnogo ljudi ima težave tudi z raznimi nesezonskimi alergijami, nagajajo trdi delci PM2, prašni delci, živalska dlaka, prhljaj in še mnogo stvari. Čist zrak je v domačem okolju pomemben, saj vpliva na naše dobro počutje. Če nam lahko naprava, kot je čistilnik zraka, omili zdravstvene težave, bomo gotovo želeli vedeti o njej kaj več.

Še bo lepo na svetu

Rabljen avtomobil kupujmo preudarno Gledano s treznimi očmi je nakup rabljenega avtomobila prav soliden izhod v sili ali pa dobra investicija, pač kakor pogledaš na zadevo. Lahko pa se izkaže za mačka v žaklju, če ima človek smolo pri odločitvi. Prvo pravilo pa je: ne kupujteavtomobila, če nima preverljive zgodovine.

Pepel je odlično naravno gnojilo Vas zanima katere vrtnine imajo najraje lesni pepel in koliko ga uporabimo na posameznih gredicah? Lesni pepel je treba v vrtu pravilno uporabljati, saj vsebuje koristna hranila. Najlažje ga dodajamo tako, da ga potresemo po površini tal in vdelamo v tla, dodamo ga lahko tudi na kompost. Vrt vam bo zagotovo hvaležen za odlično naravno gnojilo.

DRUŠTVENA DEJAVNOST 

Epidemije niso le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem  Prof. dr. Alojz Ihan, redni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa tudi pesnik, pisatelj in publicist, med ljudmi uživa veliko zaupanje. Prav to pa je v vsaki krizi bistveno. Pandemijo kovida je slikovito primerjal s počeno glazuro, ki je pokazala krhkost naše vaze življenja.

Ko vožnja postane (pre)naporna Naša zakonodaja ne vsebuje posebnih starostnih omejitev, kdaj se starejši osebi vozniško dovoljenje ne podaljša več, načeloma velja, da je posameznik lahko voznik, dokler je varen voznik. Varnost vožnje namreč temelji na odgovornosti posameznika. Mnogi se bojijo izgube vozniške, vendar ko postane vožnja prenaporna, je odločitev jasna.

Izbris osebnih podatkov Zgodi se, da ima nek upravljavec (npr. državni organ, podjetje, katerega stranka smo, zdravstvena ustanova, javni zavod, društvo) določene podatke o nas ter jih uporablja za nek namen (npr. jih objavlja, uporablja za komunikacijo in trženje, posreduje drugim osebam) in da iz nekega osebnega razloga želimo izbris teh podatkov.

O medgeneracijski nepravičnosti Z izrazom medgeneracijska solidarnost po navadi mislimo na solidarnost do starejših generacij, redko pa je govora o solidarnosti do mlajših ali celo do še nerojenih generacij. To so tiste, ki bodo čutile negativne posledice degradiranega okolja, zato lahko govorimo o medgeneracijski nepravičnosti.

Začnimo pozitivno

Slike, polne optimizma

NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST

SVET IN MI

Domovi po sprejemu zakona  9. decembra je slovenski parlament sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Z njim tudi Slovenija začenja razvoj sodobnega sistema integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, ki ga razvijajo evropske države zadnje četrt stoletja. Ta korak je slovenska politika naredila v času, ko je pandemija covida-19 najbolj prizadela starejše onemogle ljudi, naši domovi pa so nosili nepredstavljive obremenitve. Ker je bila pri nas doslej vsa javna pozornost glede oskrbe usmerjena na domove, se sprašujemo, kaj pomeni sodobni sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi za razvoj naših domov.

PISMA BRALCEV

Luknja v denarnici

NOVICE OD VSEPOVSOD 

Ne odlašajte, prijavite nasilje Kakršnakoli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v osnovne človekove pravice. Žal pa podatki različnih institucij kažejo, da se je med pandemijo covida-19 povečalo nasilje za štirimi stenami.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media