Št. 5, maj 2021

  • Naš edini dom

    maj '21

    Ali veste, kaj ste počeli pred 35 leti konec aprila, ko je prišlo do jedrske nesreče v Černobilu? Spomnim se, da je bilo lepo vreme, ki me je zelo vabilo na prosto, ker pa sem ravno zaključevala raziskovalno nalogo, sem bila prikovana na pisalni stroj. Osupli smo bili nad novico in si nismo znali predstavljati, kaj se je zgodilo. Poleg tega je takratna sovjetska oblast informacije o dogodku prikrivala. Eksplozija v jedrski elektrarni Lenin je povzročila hudo zdravstveno in okoljsko katastrofo. Oblast je žrtvovala na tisoče ljudi, ki jim nikoli ni izplačala nobenih odškodnin. Posledice nesreče bo čutiti še dolgo, bližnje mesto Pripjat še več kot 100.000 let ne bo primerno za bivanje.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk

Letni dodatek bo izplačan z junijskimi pokojninami Že drugo leto zapored bo letni dodatek izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec junij 2021, torej enako kot lansko leto in mesec dni prej kot pred letom 2020. V skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122) bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obračunal in izplačal letni dodatek v petih različnih zneskih, odvisno od višine pokojnine.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

 Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec Bralki je zaradi bliskanja pred očmi okulist postavil diagnozo akutni odstop steklovine in dejal, da bodo težave z očmi trajale še kakšnih 14 dni. Skrbi jo, ker ima po tem obdobju ob spremembi svetlobe še vedno enake težave. Zanima jo, koliko je lahko fizično aktivnain kakšna je nevarnost, da pride do odstopa mrežnice?

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Bo mogoče naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo? Vlada je na seji konec marca sprejela predlog Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo ter ga posredovala v obravnavo po rednem postopku državnemu zboru. Njegovo namen je vzpostavitev zakonske podlage za naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo slepim osebam, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, skladno z določbami ZPIZ-1 in ZPIZ-2, do katerega bi bili ti upravičeni, če eden od staršev ali druga oseba ne bi prejemala dodatka za nego po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Spremembe, ki prinašajo boljše pokojnine Svet zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja je aprila obravnaval in sprejel nekatere pomembne sklepe o uresničevanju pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo mnogim upokojencem izboljšali njihov gmotni položaj.

Pripombe k načrtu okrevanja države po epidemiji Zdus kot največja nevladna organizacija združuje okrog 200.000 članic in članov in predstavlja 620 tisoč upokojencev in upokojenk. Ravno ti so bili največje žrtve pandemije covida-19, saj je bilo pri nas med umrlimi več kot 2.060 (skoraj 48 odstotkov) stanovalcev domov za starejše. Zato so v Zdusu skrbno proučili Načrt za okrevanje in odpornost države (NOO) po pandemiji in vladi posredovali svoja stališča in pripombe.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Rafael – eden najvplivnejših slikarjev Renesansa je na številnih področjih ponudila presežke človeške ustvarjalnosti. V slikarstvu sodijo v ta sklop nedvomno tudi dela Raffaella Santija, ali preprosto Rafaela. Njegove umetnine so (bile) navdih mnogim umetnikom, ki so v slikarstvu iskali popolnost. Njegova sodobnika sta bila znamenita Michelangelo in Leonardo Da Vinci.

Sožitje v družini in na kmetiji Danes 77-letni Jože Štemberger iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici se je kot kajžarski otrok naučil marsikaterega kmečkega opravila, saj so kajžarji, ki sami niso imeli zemlje, pomagali kmetom. Te izkušnje so mu prišle prav pozneje, ko se je – na pobudo svojih dveh sinov – odločil, da bo gojil koze. Sčasoma pa so skupaj ustvarili uspešno družinsko kmetijo.

Srajca od Laboda te naredi gospoda Moška srajca, skrbno zložena, z bucikami pritrjena na karton, ovita v tanek bel papir, skrbno položena v lepo kartonsko škatlo,bele ali nežno modre barve, kasneje s tankimi temnejšimi črtami ... Bile so bile najbolj znan proizvod Laboda, ki so se mu kasneje pridružile elegantne ženske bluze, krila in vrhnja oblačila.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

V primerjavi z želvo je še otrok Nedeljka - Neda Luznar, profesorica zdravstvene vzgoje je bila celo življenje v gibanju, se izobraževala, skrbela za družino, delovala kot prostovoljka in sodelovala v številnih projektih, povezanih z zdravstveno nego. Še vedno počne marsikaj.

Veliki zdravnik iz Tajvana Ime Janez Janež mnogim Slovencem verjetno ne pove veliko, kljub temu, da je bil eden zdravniškemu poklicu najbolj predanih ljudi na svetu. Res pa je večji del življenja preživel na Tajvanu, kjer je za seboj pustil na tisoče pričevanj hvaležnih bolnikov, med katerimi so mnogi prihajali iz najrevnejših slojev in si pogosto niso mogli plačati osnovnega zdravljenja. Zdravnik nikomur ni odrekel pomoči.

Družba je dolžna dostojno skrbeti za starejšo generacijo Življenjska pot Velenjčana Franca Vedenika presega običajen okvir univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva, podjetnika, direktorja, kulturnika, glasbenika in ne nazadnje plemenitega človeka. V zadnjih letih si je zadal nalogo, da pomaga k lepšemu življenju starejšim sokrajanom preko Društva upokojencev Velenje.

Z vaterpolom od krajevne do svetovne scene Iztok Kraševec je prejemnik velike športne nagrade za življenjsko delo 2020, ki jo podeljujeta Zavod za šport in Mestna občina Kranj. S čim si jo je zaslužil v 63. letu Gero, kot ga kličejo še iz osnovnošolskih let?

Vasi pod Stolom se ponašajo z izjemno kulturno dediščino Gručasto naselje v Deželi leži deloma na rečno-ledeniškem produ najsevernejšega dela Ljubljanske kotline, ki tu prehaja v ozko Zgornjesavsko dolino, deloma pa na pobočnem grušču grebena Reber, ki ga na severu dolina potoka Završnica loči od Stola (2236 m). »Na dobrih 120 let stari razglednici je risarski samouk Franc Rojec, ki je tedaj kot davčni izvrševalec služboval v Radovljici, na osrednji risbi upodobil staro jedro kraja, prvič omenjenega leta 1253. Na njej si z leve proti desni sledjo: Svetinova, Muhovčeva, Keržišnikova, Osenkova, Grosova, Strahova, Tonejčkova, Pogorevova in Bohinčeva hiša,« nam je najprej pojasnil Žirovničan, 61-letni upokojeni elektromonter za merilne naprave Brane Horvat.

Razveseljuje z voščilnicami  »Moja ljubezen do vezenja in ročnih del se je začela že v zgodnji mladosti,« začne svojo pripoved Helena Ograjenšek, upokojena poslovodkinja iz Celja. Že pet desetletij izdeluje voščilnice, obogatene z ročnimi deli iz vezenja.Večinoma jih podarja, nekaj pa jih izdeluje tudi po naročilu.

Zobna protetika je več kot lep nasmeh Dober zobozdravnik bo naredil vse, da bo obdržal vsak naš zob, puljenje je res zadnji ukrep. Z razvojem materialov in tehnologij so namreč tako zdravljenje kot rekonstrukcija, nadomeščanje in obnavljanje zob ter ugriza zelo napredovali. Moderno zobozdravstvo zmore marsikdaj pomagati tudi v na videz brezupnih primerih.

Pri gibanju so samo plusi, minusov ni V času širjenja korona virusa smo se držali ukrepov in rahlo pozabili na izjemen pomen vsakodnevne telesne dejavnosti. Različne omejitve so seveda vplivale na počasnejši življenjski slog, a skrajni čas je, da svoja telesa spravimo nazaj v gibanje. Kako se tega lotiti, kako prav začeti, da hrbtenica ne bo trpela, da kolena ne bodo doživela prevelikega šoka?

S smehom je vse lažje Prvo nedeljo v maju je Svetovni dan smeha, zato v teh dneh vaditelji joge smeha po vsem svetu ljudi spodbujajo, naj se večkrat predamo temu vsestransko dobrodejnemu početju. Da je smeh koristen tako za telesno kot duševno zdravje, potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ker je nalezljiv, ni nič čudnega, da se nam ob dobri volji sopotnikov v avtobusu ali ob gledanju komedije kotički ustnic ukrivijo navzgor.

Zdravo ožilje koristi tudi pri zdravljenju koronavirusne bolezni Odrasel človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil in le če so zdrave, lahko pričakujemo dobro delovanje vseh telesnih organov. Nezdrav način življenja žilje najpogosteje prizadene zlasti s posledicami nezdravljenih povečanih vrednosti holesterola. Zato so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

 Čebulnice v kuhinji Če imate na vrtu stoletno čebulo in drobnjak ali ste jeseni v zemlji pustili še kak por, ste zgodaj spomladi srečnež. Vse omenjeno na vrtu prav imenitno prezimi in znova požene iz zemlje ali se okrepi. Podobno iz zemlje požene mlad česen, ki smo ga vtaknili v prst še v mrzli jeseni. V gozdu pa nas razveseljuje čemaž, ki je nesporni znanilec pomladi.

Je vrlina slediti svojim načelom? Marsikdo ob naslovu pomisli – je v načelnosti kaj slabega? Po definicija je načelnosti: »Dejstvo, da kdo v svojem ravnanju, mišljenju upošteva določena načela, ne gleda na trenutne okoliščine ali koristi. Sinonimi: brezkompromisnost, doslednost.« Seveda ni v tem nič slabega, se strinjamo na prvi pogled.

O življenju s parkinsonovo boleznijo Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrološka bolezen s stotimi obrazi, za katero še ne poznamo vzroka in je ne znamo zdraviti. Močno spremeni življenje obolelih, saj vpliva na različne vidike življenja – od partnerskega odnosa, družinskega življenja, zaposlitve do socialnega in ekonomskega vidika. Najpogostejša je po 60. letu, vendar oboleva vedno več mlajših ljudi. V Sloveniji je po ocenah okoli 10.000 bolnikov, zaradi staranja prebivalstva se bo njihovo število v naslednjih desetletjih bistveno povečalo.

Spretnost, ravnotežje in moč  Vaje z žogo sede smo predstavili že lansko jesen. Ker so univerzalne predlagam, da jih obnovite in se z njimi ogrejete sede in/ali stoje, nato pa opravite še prijeten sprehod. Zatem se lahko razvedrite in okrepite z današnjimi vajami, ki so zelo primerne tudi za zahtevne rekreativce in športnike. Vaditi je mogoče tudi na stolu s kolesi, če le ima močne in varne opore za roke.

Džins – večen in mladosten Težko je verjetno, da bo v prihodnosti kakšen nov material prevzel uporabnost in raznolikost, ki ga ima denim oziroma jeans. To so oblačila, ki jih ne povozijo ne trendi in ne čas, vsako leto nas navdušijo z različnimi načini nošenja in kombiniranja.

Solatni krožnik za lahkotnejši korak S solato uravnotežimo obrok in pridobimo številne snovi za boljšo prebavo. Pri tem pravzaprav ne gre samo za zeleno solato, marveč tudi za zelje, repo, brokoli, motovilec, radič, endivijo, rdečo peso, špinačo, blitvo, rukolo, šparglje in beluše, fižol, ali bolj radikalne koprive, regrat, čemaž ali cikorijo ..., Z zelenjavnim oziroma solatnim krožnikom pridobimo encime, spodbudimo prebavne sokove in razbremenimo prebavila.

Cepljenje ščiti nas in druge

 Okuženi klopi so nevarni V pomladnem času, ko nas topli in sončni dnevi vabijo v naravo, so postali aktivni tudi drobceni klopi, ki med rastlinjem prežijo na gostitelja. Ne pozabimo - klopi, če so okuženi, so prenašalci nevarnih bolezni, izmed katerih sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

KRATKE ZDRAVJE

Ni vsako živilo za v smeti Dejstvo, da vsak Slovenec vrže v smeti kar 68 kilogramov hrane na leto, je pretresljivo. To namreč pomeni enako, kot če bi vsak dan v koš za odpadke odvrgli štiri žemlje … Statistika tudi pravi, da odvržemo tretjino nakupljene hrane. Pogosto se zgodi, da živilo uničimo po poteku datuma minimalne trajnosti, ker smo v dvomih ali je še užitno.

Nadlog na vrtu kar ni konec Letošnje leto je za vrtnarjenje nekaj posebnega. Kar naprej se dogaja nekaj, kar nam onemogoča vrtnariti tako, da bi uživali v bogatem pridelku. Topli zadnji zimski dnevi so pognali rast, nato pa je zmrzal naredila svoje. Delo na vrtu je zastalo in tisti, ki so neučakano sadili krompir bodo verjetno potegnili kratko.

 Pohodniški kotiček

Sidrišča slovenskega alpinizma Planinstvo je ena od najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa v naravi. Vzponi na sosednji hrib lahko predstavljajo podobno veliko veselja, kot so strasti polni vrhunski alpinistični vzponi v najvišjih delih sveta. Razvoj dejavnosti je močno povezan z razvojem opreme – to pa razstavljamo in hranimo v Slovenskem planinskem muzeju.

Leptospiroza ali mišja mrzlica Spomladi, ko se začenjajo vrtna in njivska opravila, urejanje okolice hiš in vrtnih ut se v veterinarskih ambulantah večkrat srečujemo s primeri mišje mrzlice. Sploh v zadnjih letih, ko so zime zelo mile, z nizkimi temperaturami in slabo zasnežene, vedno več glodalcev preživi zime, ti pa so naraven rezervoar te bolezni.

Kaj bo jutri, ne vem ...

Da bodo zasaditve lepo in dolgo cvetele Sezona vrtnarjenja je na vrhuncu, večina cvetličnih korit je že posajenih. Čeprav smo že neučakani in bi želeli naše cvetlične umetnije čimprej pokazati na naših balkonih, s tem ne smemo prehitevati.

Osvežimo stanovanje Vsakih nekaj let je čas, da se stanovanje ali posamezne prostore prepleska. Včasih pa si želimo kakšno barvo tudi spremeniti, saj bomo zamenjali pohištvo ali bi spremenili dodatke. Bo drugačna barva na eni ali vseh stenah v prostor? Morda pa se birajeodločili za tapete ali kakšno drugačno stensko dekoracijo.

Glasba je njegov konjiček Še kot študent je nekoč 'pogrnil' na izpitu. Po prihodu domov je jezno vrgel torbo v kot in pograbil harmoniko. V četrt ure je ustvaril vižo, ki mu je še danes pri srcu - Razposajena polka. Včasih pa si je zjutraj med britjem brundal različne melodije in če mu je bila katera od njih všeč, je brž stekel v kuhinjo in jo zaigral na pianino. Nato je vzel papir in si vižo zapisal še na notno črtovje, se spominjaJanez Goršič.

Najlepši pogled na deželo Petra Klepca S kočevske ceste kmalu za Ribnico zavijemo na desno proti Kočevski Reki, tam pa spet desno proti Borovcu in naprej proti Osilnici čez prelaz Strma Reber (993 m). Po kratkem spustu prispemo s tega prelaza na večje parkirišče, kjer je smerokaz proti Firštovem repu. Po nekaj minutah gozdne ceste se usmerimo na desno po markirani poti v strnjen gozd. To je pravzaprav kolovoz, ki se tu dviga in spušča. Ko na levi opazimo solnico za divjad, gremo naravnost navzdol in smo tako rekoč takoj pri vpisni skrinji na Firštovem repu (1002 m), pri osupljivo lepem razgledu na dolino zgornje Kolpe.

Čudoviti svet buč na domačem vrtu Buče so ene najstarejših gojenih vrtnin. Na domačih vrtovih v Sloveniji so zelo priljubljene, saj iz njih lahko pripravljamo različne jedi. Priporočamo, da posadite več različnih sort. Uporabne so tudi za okras, glasbila in sklede. Z vzgojo ne bo težav, če jih boste sadili ob pravem času, na primerno razdaljo, pravilno gnojili, namakali in skrbeli za varstvo pred boleznimi.

Kultura na kratko

Še vedno se veseli vseh snemanj Rado Likon, legendarni slovenski direktor fotografije, je že prekoračil sedemdeset let, a je še vedno zelo aktiven, tako kot je bil vse življenje. Snema, predava video-digitalno tehniko na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, je lastnik agencije Cebram, ki se ukvarja z video produkcijo in post produkcijoin spremlja vse novosti na področju digitalne tehnologije. Njegova ustvarjalna žilica in profesionalna radovednost nista nič manjša kot na začetku njegove uspešne kariere.

Vrbji kovaček, ki mu pravijo tudi vrbja listnica

Poletje na jugu Norveške  »Tista rdeča stvar podobna vesoljski postaji je stranišče,« prijazna gospa v puloverju s skandinavskimi vzorčki napoti mojo ženo k toaletnim prostorom ob avtocesti. In se še enkrat več čudiva skandinavskemu smislu za oblikovanje in iskanje enostavnih rešitev. Toaletni prostori so bili urejeni v futuristično oblikovani zgradbi. Z minimalno opremo, ki skoraj onemogoča vandalizem a hkrati z nepričakovanim oknom nad prepadno jezersko obalo, ki je nudilo razglede na okoliško hribovje.

Živali niso igrače »Glej, kuža,« z navdušenim glasom kažemo že dojenčku in on ga z zanimanjem opazuje. Ko shodi, se skuša približati vsakemu psu, ki ga zagleda, če le ne laja. Pa ve, kako se mora vesti do psov, še posebno če s psom ne odrašča? Ali se zaveda, da pes ni igrača?

Priljubljena igrača mestnih otrok - kolebnica Nekoč so kolebnico preskakovale deklice pred vsakim blokom, sedaj pa le še redko vidimo otroka s kolebnico. Zato pa je postala športni pripomoček za trening.

Iz koška ročnih del

Poživimo okolico hiše Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Društvena dejavnost maj 

Rokodelcev epidemija ni ustavila Rokodelstvo je skoraj edina dejavnost, ki je v društvih upokojencev zadnje leto potekala nemoteno, le da na drugačen način. Rokodelke in rokodelci ustvarjajo v svojem domačem okolju, mnenja in nasvete si izmenjujejo na daljavo, prek videokonferenc, izdelke pa z veseljem pokažejo na družabnih omrežjih. Seveda pa komaj čakajo, da si bodo njihove razstave v okviru društev ali pokrajinskih zvez obiskovalci ogledali »v živo«.

Ni bolniškega dopusta za nego mame ali očeta V uredništvo smo dobili kar nekaj pisem s podobno vsebino. V njih nam bralci pišejo, da imajo mamo ali očeta, denimo po možganski kapi ali operaciji kolka. Odpustili so jih iz bolnišnice, a ker živijo sami, nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Njihovi otroci pa ne morejo dobiti toliko dopusta. Zanima jih, zakaj jim ne pripada bolniški dopust.

Na koncu bomo mi postali beli medvedi Ne le da zagovarja odgovoren odnos do okolja, po teh načelih se trudi tudi živeti. Prof. dr. Dušan Plut, geograf, zgodovinar, ekolog in zaslužni profesor ljubljanske univerze, se je na pogovor pripeljal s kolesom, čeprav je zunaj snežilo. Ob osamosvojitvi Slovenije je za krajši čas šel v politiko in predsedoval zeleni stranki, ki se je pridružila Demosovi vladi. Ves čas je družbeno angažiran intelektualec, še posebej kritično opozarja na ekološke probleme.

Stranpoti pandemije

Razkošje dobrih novic

Vplivi pandemije na življenje starejših Francijo pogosto omenjamo na tej strani, saj je za Slovenijo primer drugačne politike, ki najstarejših in najrevnejših ne odriva med krhke in nemočne, zaradi česar životarijo na robu družbe. Obiski patronaže ali socialne delavke so pri nas več kot redki, z izgovorom, da ni dovolj ljudi, ki bi opravljali to delo redno in raziskovalno. Vendar je povsod premalo strokovnih delavcev, ki so v času pandemije preobremenjeni. V Franciji rešujejo kadrovsko zagato s pomočjo prostovoljnih združenj in organizacij, ki so več med ljudmi kot po pisarnah.

Evropa se stara, kaj pa zdaj? Do leta 2070 bo v državah Evropske unije skoraj tretjina prebivalstva starejšega od 65 let (zdaj jih je 20 odstotkov). Evropska komisija je zasnovala t.i. zeleno knjigo o staranju, ki išče rešitve za prilagajanje demografskim spremembam. Na spletni razpravi o staranju Evrope, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pa so sodelujoči razpravljali predvsem o spopadanju z epidemijo in potrebami po odpravljanju njenih posledic.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Za humano oskrbo Pomanjkanje kadra za oskrbovanje ljudi, ki ne morejo sami opravljati vsakdanjih opravil, je trdo dejstvo. Zadnjič smo razčlenili vzroke za ta problem: to delo je težko, slabo plačano, ne uživa javnega ugleda, institucionalizirane ustanove ne izhajajo iz dejanskih potreb in zmožnosti oskrbovancev in oskrbovalcev, naša kultura odriva človeško nemoč stran od oči in iz zavesti. Vendar se tudi za pomanjkanje oskrbovalcev kaže rešitev.

PISMA BRALCEV

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media