Št. 1, januar 2021
-
Vse bo še dobro
Okroglo leto 2020 in povrhu še prestopno je bilo nenavadno in težko. Ko smo stopali vanj, si nihče ni mogel predstavljati, da bo prineslo tako hudo preizkušnjo za človeštvo. Nova koronavirusna bolezen, ki se je začela na Kitajskem, je bila v začetku leta za nas še oddaljena tema, ki ji nismo posvečali pozornosti. Sredi marca pa je bila že med nami in ustavila je javno življenje. To je bil velik šok za vse. Tudi najstarejši ljudje česa takega še niso doživeli, nekateri so se ob tem spomnili pripovedi staršev, ki so preživeli špansko gripo, ko je morila ob koncu prve svetovne vojne.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Socialna varnost zagotovljena tudi med epidemijo Novembra je kljub nepričakovanim razmeram, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, uspešno potekala že 3. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji GV Založbe. Tokrat seveda prekospleta. Glede na hitro širjenje virusa COVID-19 po celem svetu in prvih učinkih, ki jih je imel na gospodarstvo in posledično socialno varnost posameznikov, je bila letošnja osrednja tema konference ustrezno zagotavljanje socialne varnosti v času epidemije in v podobnih izrednih razmerah. Poleg osrednje teme je program konference zajel še ostala področja, ki so tesno povezana z delovanje pokojninskega sistema, in sicer trg dela, dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Višje pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo Redna uskladitev pokojnin za leto 2021 bo že ta mesec v višini 2,5 odstotka, z marcem pa bo malenkost višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je na decembrski se ji potrdil svet Zpiz, ki je tokrat obravnaval še nekatere druge pomembne dokumente zavoda.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Cehovska tradicija v Turnišču še živi Občina Turnišče leži na Dolinskem v Prekmurju, sestavljajo jo naselja Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Občani so ponosni na preteklost in ohranjajo cehovsko tradicijo, dolgo že 260 let.
Dobrodelnost se deduje Marjana Jekovec je znana po tem, da vsak predlog, ki je v dobro sredini, v kateri je delala ali s katero sodeluje, sprejme in ga oplemeniti. Zato je 3. decembra 2020 prejela priznanje Mestne občine Kranj za prispevek h kakovosti življenja v Krajevni skupnosti Bitnje. Od leta 2014 je tudi častna članica KUD Bitnje.
Tamova vozila – ponos države Mariborska tovarna Tam je bila največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v nekdanji Jugoslaviji in gonilna sila slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Do leta 1986 so proizvedli 200 tisoč vozil, takrat je bilo zaposlenih 8175 ljudi, ob stečaju leta 2006 se je na cesti znašlo še zadnjih 1500 delavcev.Podjetje se je ponašalo z izjemnimi tehničnimi strokovnjaki in inovatorji, ki so izdelali številne prototipe vozil in tehničnih izboljšav, tesno so bili povezani z nemško avtomobilsko industrijo.
Otvoritev železniške proge leta 1906 pospešila turistični razvoj Bohinja Največje naselje in gospodarsko središče Bohinja, ki leži na desnem bregu reke Save Bohinjke, kjer se vanjo ločeno izlivata potoka Bistrica in Belica, je po besedah upokojenega učitelja zgodovine in krajevnega kronista, 80 – letnega Miša Serajnika na sedanjem mestu nastalo v zgodnjem srednjem veku. »Sestavljeno je iz dveh delov: Spodnje in Zgornje vasi. Spodnja vas je v ravninskem delu in osončena dlje časa tudi pozimi, hiše pa so stisnjene v gručasto naselbino, saj so bili travniki in polja predragoceni, da bi jih pozidali. Zgornja ali kajžarska vas pa se je pomaknila že v brežino Rebra, kjer sonce pozimi že ob 14. uri zaide za gori Črna prst in Lisc.«
Klekljani zakladi Savinjske doline V Šempetru živita zakonca Helena in Hranislav (Hrane) Kocić, ki sta primer izjemne zakonske harmonije in ustvarjalnosti. Poleg tega sta tudi, »oče in mati« Savinjske čipke, ki jo poleg klasičnih krasijo motivi Rimske nekropole in hmelja, največji zakladi Savinjske doline.
Kranjski izumitelj fotografije na steklo V starem mestnem jedru Kranja je pred dvema letoma zaživela spominska soba ali manjši muzej Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo. Obiskovalci se lahko seznanijo z njegovim življenjem in delom, se fotografirajo po starem in v starih oblačilih, v fotografskem laboratoriju, urejenem po zgledu iz tistega časa, napenjajo možgane ob kodiranih ugankah ter se pozabavajo z optičnimi iluzijami.
Smo kreatorji svojega življenja in zdravja Marjan in Zorica Fabjan sta rojena istega leta in istega dne v isti porodnišnici, toda spoznala sta se šele kot študenta medicinske fakultete. Zorica, ki je hodila na kranjsko gimnazijo, je kmalu vedela, da hoče biti zdravnica, Marjan pa je v kamniški gimnaziji še upal, da bo arhitekt. Sedaj je tako rekoč oboje – kot estetski kirurg je zdravnik in arhitekt hkrati. Zdravnika - estetska kirurga sta tudi sin Matic in hčerka Živa, Gašper pa je direktor klinik Fabjan.
Kako do zobozdravnika? Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Mnogi se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …
Domača shramba – domača lekarna Okrog nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, potem zbolimo.
Ožji pas, boljše zdravje Debelost je v porastu tako med odraslimi kot med otroki in mladostniki, kar je zaskrbljujoče, menijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Prekomerna telesna teža namreč vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Za boljše zdravje in počutje moramo jesti manj in manj kalorično in se več gibati.
Življenje z osebo, ki ima demenco, 1. del
Maske všečnosti »Bodi to kar si, tak si mi najbolj všeč!« »To je vse zato, ker nisi zvest sam sebi. Ali sploh veš kaj si želiš?« »Zakaj pa si ne izbereš jasnega cilja in greš za njim?« Veliko takšnih in podobnih vprašanj si v odrasli dobi zastavljamo premalo pogosto.
Okroglo, kratko, dolgo … RIŽ Sladkorni trs, koruza in riž so trojica največ pridelanih živil v svetovnem merilu. Glede na hranilno vrednost in energijski vnos je riž pomembno prehrambno živilo, saj naj bi zagotavljal več kot petino vseh kalorij svetovnega prebivalstva. Ob reki Pad pridelujejo riž že od sredine 15. stoletja, drugod v veliko manjši meri ali sploh ne. Tu najverjetneje tiči vzrok, da marsikdo riža v kuhinji ne zna uporabljati ali pa ne ve, katerega izbrati.
Z žogo je vadba tudi igra Kot smo z zelo novimi občutki in izkušnjami vstopili v novo leto, tako je tudi današnja vadba pripravljena tako, da nas čim trdneje poveže v igri mehkobe gibanja, moči in igrivosti. Čeprav po slikah na videz izjemno enostavna in namenjena vsem, je lahko tudi hud trening resnim rekreativcem in športnikom, ki naj upoštevajo navodila iz zadnjega odstavka.
Pokrivala za vsako glavo Ne pozabite na zaščito glave pred mrazom. Izberite pokrivalo, s katerim boste tudi zanimive in zapeljive. Pred nakupom se ne pozabite pogledati v ogledalo, da ugotovite, ali vam pokrivalo pristaja.
Slike dopolnijo podobo prostora Potem, ko je prostor na novo opremljen ali prenovljen, morda temeljiteje pospravljen, je na vrsti dekoriranje. Temu ne moremo reči le krašenje, ampak je lahko dopolnitev opreme, da bi dosegli celovit in zadovoljiv učinek v prostoru. Več pozornosti pa moramo nameniti obešanju slik na stene.
Življenje v steklu Miniaturne vrtove posajene z rastlinami v steklenih posodah imenujemo tudi terarij. Klasični rastlinski terariji so popolnoma zaprti in je v njih zelo visoka zračna vlaga, lahko so delno odprti ali pa odprti v celoti. Katere vrste terarij imate je odvisno od tega, katere rastline boste gojili v njem.
Igral na predal v vlogi harmonike »Leta, ki sem jih preživel v ansamblu Fantje izpod Rogle, so minila izjemno hitro, človek včasih skoraj ne more verjeti, kako hitro teče čas,« začne vodja ansamblaBranko Flis pripoved o letih, preživetih predvsem z glasbo. Rodil se je v prekrasni vasici tik pod Roglo, v Planini na Pohorju, kjer je preživel, kot pravi, čudovito otroštvo. V družini je bilo veliko petja in igranja ob kmečkih opravilih in tako se je tudi njega hitro dotaknila glasbena iskrica.
Tavžentroža na vrtu in v zdravilstvu Vas zanima, kako gojimo tavžentrožo v domačem zeliščnem vrtu? Uspešni boste z vzgojo sadik ali z direktno setvijo na stalno mesto. Cvetoča stebla nabiramo v drugi polovici poletja. Njena zdravilnost je v ljudskem zdravilstvu zelo cenjena že tisočletja, tavžentroža je vsestransko uporabna tudi v kulinariki.
Kako je močviren travnik postal mesto Ko bomo spet lahko obiskovali različne kraje,se sprehodimo po Škofji Loki, za Ptujem drugem najstarejšem slovenskem mestu.Je najbolje ohranjeno srednjeveško mesto pri nas, štejejo pa ga tudi v majhno druščino najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Hkrati je zanimivo izhodišče za izlete po Poljanski in Selški dolini, bližnjih kraških jamah in gorovju.
Vsestransko uporabne sani Sani so vsakdanja zimska podoba skandinavskih mest in vasi na daljnem severu. Tam cest večinoma ne solijo in posipajo s peskom in že vsaj poldrugo stoletje s sanmi na katerih je prostor tudi za prtljago ali še eno osebo hodijo v trgovino, šolo, službo in še kam. Hoja ob saneh na dolgih klinah je varnejša zaradi ročajev, ki omogočajo varen oprijem, obenem pa se je mogoče poganjati podobno kot s skirojem in tako premagovati razdalje veliko hitreje kot peš.
Jubilej žlahtnega gledališča Slovensko ljudsko gledališče Celje praznuje sedemdesetletnico. To je priložnost, da se spomnimo njegovih začetkov, razvoja, lepo utečenega festivala Dnevi komedijein izvemo kaj več opredvidenem praznovanju visokega umetniškega jubileja in ustvarjanju v času karantene. Svoje spomine pa so nanizali nekateri igralci iz preteklih in zdajšnjih časov.
Za zimsko veselje – živahne barve! Ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati, pravi star pregovor. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Že zgolj občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek pa je seveda neprecenljiv.
Posebni keramični pripomočki iz prazgodovinskih hiš Tokrat poglejmo v notranjost doma v starejši železni dobi (konca 9.–4. stoletja pr. n. št). Tedaj je obsežno območje reke Soče s pritoki doživelo velik razcvet, razmahnila se je poselitev, nastale so nove naselbine in pripadajoče nekropole. Rezultati arheoloških raziskav naselij in študije tam odkritih najdb nam vsaj delno odstirajo pogled v nekdanje domove – notranjost hiš in nakazujejo, katere dejavnosti so se tedaj v njih odvijale.
Janče, ena od vasi v največji mestni občini Ob lepem vremenu vidijo Ljubljančani z višjih nadstropij na vzhodnem hribovitem obzorju belo točko. To je planinski dom na Jančah (794 m). Logično je, kajpada, da se od tam še lepše vidi nazaj, na mesto. In res imajo Ljubljančani na Jančah eno najlepših in najbližjih razgledišč po osrednji Sloveniji, od mesta oddaljeno okoli 25 kilometrov. Njihova mestna občina se na vzhod namreč globoko, kot velik upravni trebuh, razteza v Posavsko hribovje in njegovo zelo razgibano kmečko pokrajino.
Imate recept za srečo tudi zame?
Vnetje ušes ni tako redko Lastniki povedo, da se njihovi psi ali mački večkrat praskajo po ušesih, drgnejo z glavo ob tla, stresajo z glavo, zaznajo spremenjen, včasih neprijeten vonj iz sluhovoda, lahko tudi temnejši izcedek. Nekateri pokažejo bolečino ob dotiku na uhelj z zunanje strani, vedenje in apetit pa načeloma nista spremenjena.
Letni horoskop 2021 Leto 2021 bo prineslo priložnosti in izzive. Spoznavali bomo sebe in dejavnike okolja ter hrepeneli po uspehu, zadovoljstvu in sreči. Sonce vsak mesec prestopi v naslednje znamenje. Pluton bo v retrogradnem gibanju od 27. aprila do 6. oktobra, Saturn od 23. maja do 11. oktobra, Jupiter od 20 junija do 18. oktobra in Neptun od 25. junija do 6. oktobra. Uran je v retrogradnem gibanju do 14. januarja in znova od 20. avgusta dalje; septembra se vsi našteti planeti gibljejo vzvratno. Merkur je v retrogradnem gibanju od 30. januarja do 21. februarja, od 23. aprila do 23. junija in od 27. septembra do 18. oktrobra, Venera od 19. decembra dalje. Simbolično se v tem času ukvarjamo s preteklostjo in ponavljamo lekcije. Marca bodo vsi planeti v direktnem gibanju. Obdobja se zrcalijo v družbenem dogajanju.
Snovalec kulture v Šaleški dolini Vlado Vrbič velja za res velikega poznavalca življenja in dela Karla Destovnika Kajuha, na kar je zelo ponosen. A še marsikje je pustil svoj pečat, saj je bil med snovalci kulturnega življenja v Šaleški dolini. Med drugim se je ukvarjal z varstvom kulturne dediščine, bil je tudi med ustanovitelji znamenitega Pikinega festivala.
Okraski povezali generacije Slovenija in Slovenci smo imeli v minulem decembru privilegij, da sodelujemo pri božični krasitvi trga sv. Petra v Vatikanu. Okraske iz slame in lesnih oblancev, ki so krasili veliko smreko iz kočevskih gozdov in še 11 manjših, so nekaj tednov izdelovali cicibani, mamice, očetje, babice in dedki od Prekmurja do Ankarana, od Dolenjske do Gorenjske.
Poskrbi zase in za druge! V navadi je, da ob začetku novega leta naredimo načrt, kaj bomo z novim letom spremenili. Letos je lahko cilj pokazati vnukom, kako se pogumno in modro soočiti s preizkušnjami zdravstvene krize.
Zdaj ni čas za senzacionalizem Pogosto vidimo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je pandemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi Varuh človekovih pravic RS Peter Svetina.
Zoom tudi za starejše Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali preko aplikacije Zoom.
Brez prostovoljcev bi bilo še težje V vsaki krizi doslej so se zelo izkazale nevladne organizacije, tudi v tej ni nič drugače. Humanitarne organizacije opažajo, da epidemija koronavirusne bolezni povečuje stiske med ljudmi narašča, saj narašča število prošenj za hrano, pa tudi za finančno pomoč, zlasti za plačilo položnic in stroškov ogrevanja.Upokojenci z nizkimi pokojninami že tako težko poravnavajo položnice za osnovne življenjske stroške, na katerih so višji zneski zaradi razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in kurjave.Mnoge ljudi težita osamljenost in strah pred prihodnostjo.
Vizija oskrbe in oskrbovalnega sistema Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je ena beseda: vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter v medijih posvetili vprašanju: Kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi? Do leta 1995 sta imeli njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi. Njegova vizija je human, finančno in kadrovsko vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe v današnjih razmerah, ko potreba po njej naglo narašča. Slovenijo ta odgovor še čaka – razmislek o viziji oskrbe je pot do kakovostnega zakona in prakse.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Babica in dedek sta moja prijatelja na Facebooku! Veliko je govora o aktivnem staranju, ki pa bi moral vključevati tudi uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije - IKT. Kako pa starejši se spopadajo z njo in zakaj so večinoma raje pred televizijskim ekranom kot pred računalnikom?
