Št. 10, oktober 2019

  • Pride čas

    okt. '19

    Naše starosti ne opredeljujejo le leta, pomembnejše je, koliko življenja smo ji dodali. Pohvalno je, da vse več ljudi skrbi za gibkost telesa in duha in si tako podaljšuje vitalnost in odmika betežno starost. A pride tudi čas, ko telo ne zmore več in potrebujemo pomoč bližnjih in družbe. 

    Včasih so to naravno pot človeka bolj spoštovali in cenili izkušnje ter modrosti starejših. Danes, ko postajamo vse bolj dolgoživa družba in se delež starejših od 65 let iz leta v leto povečuje, je paradoksalno, da družba poveličuje kult mladosti. Na starejše gleda kot na enovito skupino, a je bolj pisana in raznolika kot vse druge starostne skupine. Starejši so pomaknjeni na obrobje in postajajo nevidni. Njihove težave, potrebe in želje pa prezrte.

Kazalo

SEPTEMBRSKA NAGRADNA KRIŽANKA – IZŽREBANCI

Izplačila letošnjih letnih dodatkov Julija letos je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) skladno z 69. a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819), skupaj z zneskom pripadajoče pokojnine ali v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določenega zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, večini upravičencev izplačal pripadajoče letne dodatke, v višinah, določenih v ZIPRS1819. Tako kot v preteklem letu so bili tudi letos letni dodatki izplačani vsem, v ZPIZ-2 določenim upravičencem. Tudi tokrat pa njihova višina ni bila določena po pravilih ZPIZ-2, temveč so bila izplačila takšna, kot jih je zahteval ZIPRS1819.

Drugačno usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo?

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec 

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Kaj je starizem in kako se z njim spopasti? Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) že več kot dobro desetletje izvaja globalno kampanjo ADA, katere akronim pomeni "starost zahteva dejanja". S kampanjo se Zdus vključuje v globalno mrežo HelpAge International, preko katere smo v stiku s predstavniki organizacij starejših po vsem svetu.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Medicinsko izvedenstvo je potrebno prevetritve Medicinsko izvedenstvo je pomembna panoga na področju medicine, ki žal še nima prave veljave, čeprav je zelo pomemben in največkrat kar odločujoč faktor pri pridobivanju pravic iz socialnih zavarovanj. Zavarovanci se z medicinskim izvedenstvom največkrat srečajo v postopkih, ko uveljavljajo svojo pravico do bolniškega staleža pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali pred invalidskimi komisijami Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije, upokojenci pa predvsem v postopkih za oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri uveljavljanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Signorina, čičibé ali šolanje pod Italijo Teto Anko sem spoznala pred skoraj petnajstimi leti, ko sem intervjuvala starejše ljudi za diplomsko nalogo iz arheologije. Pozneje sem se k njej vračala in tako je postala skoraj redna soustvarjalka mojih člankov v Vzajemnosti, samo skrita v ozadju. Etnologi pravijo, da se med pripovedovalcem in raziskovalcem stke posebna vez. In tisti, ki ima izkušnje s takim delom, ve, da je vsakemu človeku neka tema še posebej ljuba. Teti Anki je najljubše njeno šolanje, in sicer tisto najzgodnejše, ko je hodila v šolo pod Italijo.

Pozabljena vasica na Ajdni Ajdno so vse do začetkov arheoloških raziskav poznali le redki domačini, spomin nanjo pa se je ohranil v ljudski pesmi. Izkopavanja, ki so se začela leta 1976, so razkrila ostanke vasice s cerkvijo in enajstimi grobovi iz 6. stoletja po Kr. Na Ajdno so se ljudje naselili v kriznih časih razpada Zahodnega Rimskega cesarstva, ko so ljudstva iz Vzhoda in Severa prodirale proti Italiji in neusmiljeno plenile po deželi. Mesta so bila opustošena, podeželje uničeno, preživeli pa so se umaknili v skrite, hribovite kote. Zapisov o življenju na Ajdni ni, vse, kar je znanega, sklepamo iz arheoloških odkritij.

Na Gorici se je odvijalo družabno življenje krajanov Staro obmejno gručasto naselje v najvišjem delu Zgornjesavske doline (870 m) stoji na dolinskem razvodju med rekama Savo Dolinko in Ziljico, pritokom Drave, torej med savskim in dravskim porečjem. Skozenj teče potok Trebiža s povirjem na pobočjih vzpetine Peč (1510 m) na tromeji z Italijo in Avstrijo v skrajnem zahodnem delu Karavank. Gospodarsko in kulturno je bila celotna dolina do prve svetovne vojne tesno povezana s Koroško, o čemer priča tako tukajšnja stavbna dediščina, ki ima največ skupnih potez z načinom gradnje v Ziljski dolini, kakor rateško narečje, ki je še danes zelo podobno govorici koroških Slovencev. Kmečko jedro Rateč se je razvilo na obeh straneh glavne vaške poti, ki se na enem mestu razširi v odprt prostor – Gorico, kjer se je odvijalo družabno in gospodarsko življenje krajanov. Obdajajo jo tesno druga poleg druge postavljene, zdaj lepo obnovljene hiše, od katerih na Kompoševi domačiji s hišno številko 34 (prej 13) prebiva 72 – letni upokojeni trgovski poslovodja n

O tolerju, gasilcih in kmetovanju Povod za ta zapis so (pred)poročne navade z Iga, ki sem jim bil priča, ko se je nevesta, 32-letna Katja, poslavljala od domačih v Mateni, da se za stalno preseli v novi dom. Krajani, okrog 40 jih je sodelovalo, so ji pripravili krasen, nad deset metrov visok mlaj, bogato okrašen s smrekovimi vejicami, trakovi in desetinami belih, rumenih in vijoličastih cvetov iz krep papirja.Med postavljanjem so izvedli tako imenovani toler. Ta je bil za bodočega moža Blaža znatno cenejši, kot če bi pripravili šrango …

Ob bistrem potoku je mlin Voda je od davnih dob dajala kruh ribičem, čolnarjem, brodarjem, mornarjem, splavarjem, mlinarjem, žagarjem in še drugim, z vodo povezanim poklicem.

Ko ga zagrabi, piše Včasih se pisateljski dragulj skriva med nami … Tudi Drago Cenčič iz Ljubljane je tako skromen, da šele iz daljšega pogovora izveš, da že vrsto let piše. In ko zapisano prebereš, se preprosto ne moreš načuditi, kako krasno zna nizati besede in povedati, kaj mu leži na duši – včasih so to spomini na otroštvo in mladost, včasih kaj duhovitega, včasih kakšna izjemna pesnitev in še tisoč in ena stvar.

Živa enciklopedija Tabora Stoletnica pronicljivih misli in spomina. S temi besedami bi na kratko opisali najstarejšo krajanko občine Tabor v Savinjski dolini, Slavko Leskovšek.

Pri pihalni godbi že 64 let Jože Rogliz Dolenje vasi je kar 64 let član preboldske pihalne godbe. Z glasbo, predvsem s petjem, se je srečal že v rosnih letih. Kot učenec preboldske osnovne šole je sodeloval v pevskem zboru, kot posameznik pa je pel in igral na različnih prireditvah. V šolskem ansamblu Škrjančki je sodeloval kot instrumentalist in pevec. Želja po glasbi pa ni usahnila, temveč ga je pripeljala v preboldsko pihalno godbo, v katero se je včlanil leta 1955.

Delavnost in kozmopolitizem Glede na misel filozofa Mirta Komela, da se kozmopolitizem ne razvije izključno iz urbane izkušnje, ampak iz kombinacije najbolj zanimivih univerzalnih protislovij, je družina Delavec iz Mač nad Preddvorom ena redkih pri nas, hkrati pa najboljši primer kozmopolitizma. A vse izhaja iz dela-kot o družini priča že njihov priimek .

Kap udari kot strela z jasnega Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da pride bolnik do ustrezne pomoči čim prej. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi.

Berimo že od prvega dne Ko vnuka povabimo k sebi na kavč, da mu bomo prebrali pravljico, mu podarjamo veliko več kot le zgodbo, ki jo bo slišal. Bogatimo njegov miselni svet, krepimo njegove govorne sposobnosti in mu budimo domišljijo, zasejemo seme dobrega bralca, predvsem pa mu podarjamo lepe spomine na naš skupni čas.

Vitaminska abeceda – vitamin B O vitaminu B govorimo v množini kot o »B vitaminskem kompleksu«, ker ga sestavlja osem vitaminov. Če jemo zdravo in uravnoteženo, bi morali dobiti dovolj B vitaminov iz hrane, vendar je za nekatere skupine ljudi večje tveganje, da ga dobijo premalo. Mednje sodijo tudi starejši od 50 let.

 Naj jesensko sadje tekne še pozimi Daleč najboljši nasvet, ki vam ga lahko da prehranski strokovnjak, je ta, da (jesensko) sadje pojeste takrat, ko je sezona zanj in je najbolj zrelo. Polno je hranil, ravno tistih, ki jih potrebujemo v tem času. Ker vemo, da je vsega dobrega na vrtovih hitro preveč, presežke predelamo oziroma shranimo za kasneje.

Razgibajmo križ in kolke Pravilno razgibavanje kolkov in spodnjega dela hrbtenice je, glede na moje dosedanje izkušnje, enako pomembno za telo kot pitje vode, saj vaje za sabo potegnejo naravno in spontano gibanje celega telesa.

Preprečevanje nastanka preležarnin Zdrav človek spreminja položaj telesa tudi v spanju, kjer s premikanjem razbremeni ogrožene predele telesa. Kadar je sposobnost premikanja, spreminjanja lege in položajev ovirana lahko nastane razjeda zaradi pritiska (preležanina).

Slabokrvnost ni tako redka Anemija ali slabokrvnost je najpogostejša krvna bolezen ali motnja. Povzroča jo pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12. Pojavlja se pogosteje, kot na splošno mislimo. Najbolj ogrožene so žene v starosti od 15 do 50 let.

Zelje – brez njega ni zdravja! Belo glavnato zelje ( lat.: Brassica oleracea L. convar. Capitata) je ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska. Nastalo je s človekovo načrtno selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Uživali so ga že v prazgodovini, v antiki pa se je hitro širilo na vse strani Evrope, ker je bilo lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi. Stari Grki so zelje kot kulturno rastlino spoznali v četrtem ali petem stoletju pred našim štetjem, na prelomu štetja pa tudi Rimljani.

Vsak je svoje sreče kovač Čeprav omenjeni pregovor pogosto slišimo, veliko ljudi ob njem le skomigne z rameni. V današnjem svetu, s toliko naravnimi katastrofami, s politiko, ki namesto človeka in njegovega dostojanstva na prvo mesto postavila kapital, z izgubljenimi vrednotami in s praznimi odnosi? Pa kdo še temu lahko verjame?

Obraba hrustanca – kaj učinkuje in kaj ne?

Ljudem in živalim pošiljata energijo Franc Lorgar je inženirja kemijske tehnologije, njegov sin Goran pa inženir elektrotehnike, oba pa sta »po duši« bioenergo-terapevta. Obdarjena sta z večjim bioenergetskim potencialom, ki sta ga nadgrajevala tudi z različnimi izobraževanji, še zlasti pa ju je navdušila Domančičeva metoda, po kateri tudi delata. Posvetila sta se pomoči ljudem, živalim, naravi.... Poudarjata, da ne zdravita bolezni, ampak, da ljudem in živalim energijo le pošiljata.

Imate tudi vi težave z nespečnostjo? Slovenci sodimo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasel človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.

ZDRAVJE KRATKE

Gibanje premaga kronično bolečino Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te laže premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo v Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Modno in udobno obuti Za jesensko vreme izberite tak par čevljev, ki ga res potrebujete in ste pripravljeni za kvalitetno izdelavo in material nameniti nekaj več denarja. Če veste, kakšen model zaradi oblike stopala in višina pete vam najbolj pristaja, v kakšni kombinaciji z oblačili ga boste nosili, kakšen slog oblačenja vam ustreza in za kakšno vreme boste izbran par nosili, nakup ne bo zgrešen.

Vzdrževanje grobov

Martinovo na Krasu in obali

Sladkorna bolezen je obvladljiva Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, ko telo zaradi pomanjkanja delovanja ali zaradi zmanjšanega delovanja trebušne slinavke ne dobi dovolj hormona insulina, ki ga slinavka proizvaja. Žival zato ne more predelovati ogljikovih hidratov in maščob iz hrane, zato se poveča koncentracija krvnega sladkorja (glukoze).

Branje brez listanja Branja časopisov in revij prek računalnika ali pametnega telefona smo se mnogi že dobro navadili. Vse bolj priljubljene pa postajajo tudi elektronske knjige. Med drugim zato, ker si bralci e-knjige lahko izposodijo kadarkoli, ne da bi zapustili stanovanje in ker si pri branju prilagodijo velikost črk in prilagodijo osvetlitev zaslon, ki je očem prijazen, kot jim najbolj ustreza.

Slike v lesu

Pot med krošnjami je posebno doživetje

Lepotice, brez katerih jeseni ne gre Jesen v gozdu je zelo barvita in tako vzdušje si lahko pričaramo tudi v domačem okolju. Ljubitelji cvetja, ki uživamo v ocvetličenih terasah in balkonih si želimo, da bi bile urejene skozi vse leto. Oktober je najbolj primeren za zamenjavo balkonskega cvetja z rastlinami, ki so najlepše prav v jesenskih mesecih.

Čudodelni hrast Takšno je ustno izročilo vaščanov iz vasi Gropada: So sosedje Kraševci pasli tudi na naši gmajni in če so šli na sejem v Bazovico, so radi zavili z bazoviške ceste tudi proti naši vasi in se ustavili na križišču, kjer so se cepile ceste v Bazovico, Gropado in na Orlek pri Sežani. Na cepišču je rasel mogočen hrast, ki je imel zdravilne moči. Da je res zdrav in svet, smo ugotovili mi.

 Končno dela nekaj samo zase

Po Vorančevi poti – na Dolenjsko Čeprav Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca poznamo kot pisatelja s Koroške, rojen je bil leta 1893 v Podgori pri Kotljah, pa v njegov spomin že leta dolgo pripravljajo pohod na Dolenjskem.

Iz koška ročnih del oktober

 Lažje pranje, likanje in pomivanje posode Gospodinje, ki so v začetku šestdesetih let kupile pralni stroj, so najbrž pomislile, da je to največji izum stoletja, malo v šali in precej zares, saj je bilo konec težkega pranja na roke. Pralni stroj je nepogrešljiv, a žal še vedno najpogosteje v kopalnici, in kadar je stanovanje manjše, celo v kuhinji. bolje bi bilo. če bi imeli pralni in morda tudi sušilni stroj v posebnem prostoru, v pralnici. Tam bi imeli tudi korito za ročno pranje, tam bi shranjevali pralna sredstva ter imeli več košev za sortiranje umazanega perila.

Kultura kratke

Antalya in Alanya, turški lepotici Gospodarsko močno razvita Turčija, ki šteje preko 71 milijonov ljudi, ima izjemno zgodovino ter kulturo ter mnogo dobro ohranjenih zgodovinskih znamenitosti, ki jih skrbno urejajo in vzdržujejo. Med najbolj priljubljenimi turističnimi kraji sta zgodovinski in slikoviti obmorski mesti , ki s svojimi orientalskimi podobami človeka hitro očarata.

Asimina ima okus po mangu, banani in ananasu O banani, ki raste v domačem vrtu zagotovo sanja vsak vrtičkar. Tokrat govorimo o asimini ali indijanski banani, ki raste v Sloveniji. Njen okus spominja na mango, banano in ananas. Iz listov asimine lahko pripravimo tudi domače škropivo proti škodljivcem. Posadite primerno sorto, kakovostno sadiko in se veselite tropskih okusov tudi na sončni strani alp.

Najraje poje brez mikrofona Izteka se 45 let glasbenega ustvarjanja pevca, ki je odmevno zaznamoval raznoliko glasbeno dogajanje predvsem na štajerskem koncu Slovenije. Glasba mu je bila, kot pravi, položena v zibelko in že kot otrok je čutil, da je petju kos in da ga obvlada, da ima dober glas in posluh. Peti je začel v osnovnošolskem zboru, zatem se je učil igranja na berdo, igral je v tamburaškem orkestru, resno pa se je dobrega petja moral lotiti na prireditvah Pokaži, kaj znaš, kjer ga je spremljal ansambel Dan in noč Jožeta Koblerja.

Pohodniški kotiček

Negovanje kože in las z bučo Jeseni, ko se spet več zadržujemo v zaprtih prostorih, koža postane ohlapnejša in manj sijoča. Učinek porjavelosti mine, na obledeli koži pa so nepravilnosti bolj vidne. Opaznejši postanejo izpuščaji, posledice poletnih prask in pikov žuželk, pajkaste rdeče žilice,kožne lise, posledice sončnih opeklin ...

Knjižnica, ki je preživela uničenje Le po kakšnem čudežu se je skozi vihre druge svetovne vojne in povojnih let ohranila najbogatejša madžarska aristokratska knjižnica v kraju Keszthely ob Blatnem jezeru, ki sedaj nosi ime knjižnica Helikon. Tako se verjetno vpraša prav vsak obiskovalec …Vstop v zasebno knjižnico grofov Festeticsev namreč vzame sapo.

DRUŽENJE OKTOBER 

Potrebujemo pozitivne zgodbe »V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov. Medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte.To vzbuja v ljudeh strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice in dodaja, da družba potrebuje pozitivne zgodbe, ki nas bodo motivirale in nam dale upanje.

Tudi Američani imajo vse manjše pokojnine Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, denimo v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve varčevali, sicer jih na stara leta čaka beda.

Kaj nam prinaša delitvena ekonomija? Ali res vsako gospodinjstvo potrebuje svoj vrtalnik (po domače »bor mašina«), če pa ga uporabljamo le vsake toliko? Je nakup avtodoma smiseln, če ga uporabljamo samo nekaj tednov na leto, ostali čas pa je parkiran na dvorišču?

SVET IN MI

Skrb za starejše v Avstriji in Sloveniji Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V njem v sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci preučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.

Domoljubje je zakoreninjena svoboda Čim starejši je človek, več mu pomeni, da kdo upošteva njegova spoznanja in izkušnje. Raziskava o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hočejo, je pokazala, da smo srečnejši, če drugi upoštevajo, kar znamo in vemo. Človeštvo se razvija tako, da mlajša generacija prevzame od prejšnje pomembno znanje in izkušnje, tej osnovi pa ustvari svoj prispevek. Prenos vrednot iz roda v rod se dogaja najbolj v družini in drugod, kjer je človek duhovno doma. Zato je domoljubje zakoreninjenost v tla preteklosti in razvojni polet v prihodnost.

Za zdaj še kar gre

Bolj čudno od raja Dva mlada glasbenika, pevec in avtor projekta Mark Požlep in klaviaturist Igor Feketija, sta v 6 dneh pripravila 6 koncertov v 6 domovih starostnikov na območju držav nekdanje Jugoslavije. Turnejo so pričeli v domu starejših v Teznem v Mariboru, nato so obiskali Opatijo, Risan v Črni gori, Sarajevo, Skopje in Jagodino v Srbiji.

NOVICE

Kako do poceni ogrevanja domov starejših občanov

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media