Št. 10, oktober 2020
-
Naša dolžnost
Pred kratkim sem se zapletla v pogovor s starejšo gospo in nekako sva prišli na stare čase. Kar oživela je in mi hitela razlagati, kako težko so živeli med drugo svetovno vojno in po njej. »Borili smo se, da smo ostali Slovenci, da lahko govorimo po slovensko. Na to se danes kar pozablja in premalo ceni,« je dejala. V vojni je izgubila ljubljenega brata. Bil je v cvetu mladosti in tako kot mnogo drugih fantov ni dočakal svobode. Težko življenje je sledilo tudi po vojni. Obnavljali in gradili so domovino in lastne domove. »Toliko spominov imam na te čase in rada bi jih komu povedala,« je dejala in nadaljevala, »veste, takrat nam ni bilo lahko, danes si mladi tega sploh ne morejo predstavljati.«
Kazalo
Za ureditev statusa dokupljene dobe V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka. Pred kratkim je odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanaša predvsem na status dokupljene dobe. In kaj prinaša?
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dileme o urejanju dolgotrajne oskrbe Komisija za zdravstvo in socialno varstvo Zdus je obravnavala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal mag. Martin Toth, smo ob Poljski edina država EU, ki takega zakona nima. Ugotovil je, da je zadnje besedilo predlaganega zakona boljše, kot so bili predhodni. Bo pa treba nekatera poglavja dodelati, zato se jim zdi besedilo smiselno navajati kot osnutek zakona.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Pisanje z roko je dobro 'razgibavanje' V dobi digitalizacije pisanje z roko izginja, nadomešča ga tipkanje, večinoma na računalniku in telefonu. V društvu Radi pišemo z roko so si za poslanstvo zadali ozaveščati o pomenu pisanja z roko.
Ustvarjati pomeni dvakrat živeti Ugleden pedagog, umetnik in modelar Arpad Šalamon je 7. septembra dopolnil 90 let. Seveda je bila to priložnost ne le za pregledne razstave njegovih del, temveč tudi za številne obiske na domu v Slovenskih Konjicah. "To je naporno," ugotavlja. "Moje misli so drugje, pri ustvarjanju. Ustvarjati pomeni dvakrat živeti. Veste, likovnega dela ne potegneš iz prsta. To je miselna operacija, ki je nihče ne vidi. Slikar dela tisto, kar je v njem."
Vsestranski Velenjčan že stokrat daroval kri Velenjčana Draga Kolarja iz Laz v Šentilju, do lanskega leta sodelavca HTZ Velenje, invalidske hčerinske družbe Premogovnika Velenje, in člana vodstva Območnega združenja Rdečega križa Slovenije Velenje, poznajo v širši Šaleški dolini kot velikega prostovoljca in humanitarca.
Almira – pojem kakovostnega pletenja Imeti v garderobi pletenino iz Almire, je za ženske pred desetletji pomenil svojevrsten prestiž, pomenilo je imeti kakovosten, moden in drag kos oblačila. Mnoge se spomnijo, da so varčevale, da so si lahko privoščile nakup vsaj enega njihovega oblačila, ki je bilo »večno«, zaradi kakovosti, sodobnega oblikovanja in izdelave. Nekatera se še najdejo v omarah.
Učiteljica, ki živi svoje poslanstvo Že kot otrok je Vida Bogataj govorila, da bo učila. Postala je profesorica nemščine in srbohrvaščine, kasneje je bila tudi na kadrovskih in vodstvenih položajih, vendar svojega poslanstva – predajanja znanja mlajšim in uka željnim ljudem, ni nikoli opustila. Tudi po upokojitvi je ostala aktivna, več let je poučevala nemščino na univerzi za tretje življenjsko obdobje, še vedno pa jo poučuje v enem od dnevnih centrov. Ves čas je prevzemala tudi organizacijsko-vodstvene naloge. Zadnjih deset let je bila predana predsednica Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), v njem pa dela že od začetka, saj je bila pred skoraj tridesetimi leti med pobudnicami združevanja upokojenih pedagoških delavcev.
Škofjeloški pasijon – Processio locopolitana Škofjeloški pasijon je spokorna procesija velikega petka, ki se je prirejala v Škofji Loki. Njeno besedilo, ohranjeno v rokopisu, sestavljeno iz 863 rimanih verzov, je v Škofjeloškem kapucinskem samostanu napisal pater Romuald - Lovrenc Marušič (1676-1748) iz Štandreža pri Gorici, ko je v letih 1715–1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije. Danes velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Prikupna suhokrajinska vasica omenjana že leta 1167 Gručasta vas na razgibanem kraškem svetu v severozahodnem delu Suhe krajine stoji vrh istoimenskega griča nad reko Krko, približno 360 metrov nad morjem. K naselju spada tudi zaselek Kobiljek z nekaj hišami nad kraškim dolom Korita na vzhodnem robu. Na zahodni strani je gozdnat hrib Golobovec (437 m), na severni pa planotast Kremenjek (460 m). Kitni Vrh je ena od šestnajstih vasi krajevne skupnosti Zagradec, do katere je s Fužin skozi Gabrovko pri Zagradcu speljana dva kilometra in pol dolga, rahlo vzpenjajoča se cesta.
Klene de Reyeve ženske Karmen Brataševec nam je zaupala zgodbo o klenih ženskah iz vasi Kozana v Goriških brdih - babici Emiliji, mami Nataliji in tetah Vandi in Adriani. Emilija je sama vse tri hčerke vzgojila v izjemno delavne in vztrajne osebnosti, jih izšolala in ustvarila precejšnje premoženje. Podjetnost in spoštovanje do zemlje ter izvornih korenin se prenaša iz roda v rod, najtesneje pa sta s temi vrednotami povezana starejši sin gospe Karmen – Nedjan ter njegov starejši sin Timon.
'Ljubezen v pismih' dostopna tudi na spletu Intimne zgodbe aleksandrink lahko preko njihovega dopisovanja z najbližjimi odslej spoznavamo na spletu tako v obliki dveh elektronskih knjig kot v elektronski zbirki pisem.Med njimi je tudidopisovanje dveh zaljubljenih mladih, ki sta si prizadevala za srečo in blagostanje.
Na veleposlaništvu je jokala kot dež Marjana Benčina Schmidt živi v Nemčiji že 51 let. Že kot gimnazijka je tekoče in pisala nemško, zato je bila vesela povabila, da del poletja preživi v pri družini, s katero so se Benčinovi spoznali na morju. Dva meseca je delala v njihovi modni hiši in domov prinesla lep zaslužek in veliko prijetnih spominov. Tako prijetnih, da se je kmalu spet vrnila in se pozanimala o možnosti zaposlitve.
Življenje je res lepo Leta 1965, ko je imela Marija Merčun šele 16 let, je prišla v Slovenijo iz lepega obmorskega mesta Metković na Hrvaškem, ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo, to je Južna Dalmacija. V Kamniku je obiskala brata, ki je že živel tu. Tudi njej je bilo pri nas všeč in čez noč se je odločila, da bo tu ostala.
Orehi in lešniki za izvrstno počutje Mnogokrat sem že rekla, da bi morali biti ljudje bolj hvaležni naravi kot smo, saj vse kar v njej raste dozori ravno ob pravem času in z določenim namenom. Zgleden primer te trditve so orehi in lešniki, plodovi jeseni, močno zavarovani s trdo lupino, da zlahka preživijo mraz, sneg in mokroto.
Vitamin D izboljša tudi odpornost Zaradi sodobnega načina življenja premalo časa preživimo zunaj, da bi s pomočjo sonca prejeli dovolj vitamina D. Še zlasti pozimi in spomladi ga primanjkuje kar štirim petinam prebivalcev Slovenije. Vitamin vpliva na številne pomembne življenjske funkcije, najbolj znana je presnova kalcija in posledično gradnja kosti, izboljšuje pa tudi našo odpornost.
Kam so vse bolezni šle? Po podatkih iz Registra raka že od marca upada število novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Žal ne zaradi tega, ker bi ljudje manj obolevali, pač pa mnogi niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo ali pa niso mogli priti do ustreznega specialista.
Kako ravnati z bolnikom s koronavirusom doma Okužbe s kovidom -19 se znova vsak dan bolj širijo po Sloveniji. Zato je prav, da čim več vemo o tem, koga in kdaj lahko negujemo doma.
Fala praznuje 100 let in izbira najboljši kruh
Vse dobre stvari so tri Prve tri vaje, kot trije močni stebri podpirajo vsako vadbo. Ogrevanje, gibljivost in moč so sestavine vsake dobre vadbe, ki jih je glede na izkušnje dobro upoštevati. In če ob vsem še spoštujemo star slovenski pregovor »Kjer je volja, tam je pot«, boste vsi zdravi, ki ste se lotili treniranja stoje na glavi, več kot zadovoljni. Preden pa začnete, obvezno ponovite vse vaje iz prejšnje številke.
Zaslužijo si boljšo obravnavo Približno 9000 ljudi se pri nas sooča s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave niti nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.
Presejalni programi lahko rešijo življenje Pri nas obstajajo trije državni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka - ZORA, DORA in SVIT; zdravniki si želijo, da bi se na vabilo odzvalo še večje število ljudi.
Od bele do rdeče – vse je polenta Z jedmi iz koruznega zdroba so si ljudje od nekdaj nadomeščali kruh. Meščani in premožnejši so jedli večinoma nežno belo polento, revnejši grobo rumeno. Poznamo namreč preko 200 sort koruze, z zelo pestrim izborom barv koruznih zrn, od mlečno bele, vse do rdečkasto – rjavo obarvanih zrn. Slednje se ponašajo z izjemno pestrim izborom hranil v primerjavi s belimi.
Nevoščljivost in dvom – dve strani istega kovanca Živimo v času, ko sta lastnina in ugled zelo pomembna. Večkrat si želimo, ali pa smo prepričani, da si zaslužimo tisto, kar ima naš sosed, prijatelj, sorodnik. Ki pa si omenjenega v naših očeh niti ne zasluži. Imamo občutek, da nam materialne dobrine, zdravje, prijeten videz, mnoga poznanstva … dajejo moč, sprejetost, priljubljenost med znanci in prijatelji, tudi v poslovnih vodah.
Bolniki s KOPB naj skrbijo za gibanje Za bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) veljajo zaradi koronavirusa zelo stroga priporočila glede izogibanja zunanjih prostorov, razkuževanja rok in prostorov. Vseeno pa je zelo pomembno, da ostanejo gibalno aktivni, da se njihovo primarno zdravstveno stanje ne poslabša ter da ohranijo dobro kondicijo in imunski sistem.
Modno je skoraj vse Jesen je tu in prav je, da noge ohranimo suhe in tople. Izbiri ustrezne obutve posvetite več časa, saj še vedno velja, da slabo oblikovana obutev škoduje zdravju celotnega telesa, in ima lahko daljnosežne posledice.
Življenja se oklepam kot bršljan Ruska pesnica in članica ruskega PEN-a Nadedža Ažgihina je pojasnila vlogo njihovegazdruženja s pomenljivim stavkom: »Promovirati človečnost, ne pa sovraštva.« Kakšno združenje je to, kaj je njegova vloga v širšem in slovenskem območju, smo vprašali predsednico slovenskega PEN-A Ifigenijo Simonović, ki mu je predsedovala skoraj štiri leta, oktobra pa bo predala mandat. Poleg tega je tudi vsestranska ustvarjalka,pesnica, prevajalka, esejistka, nagrajena z Rožančevo nagrado (2009), ki je najvišja nagrada pri nas za esejistiko, poslikava pohištvo, oblikuje z glino.
Zapela sta s Titom Tudi v času pred 2. svetovno vojno so otroci radi praznovali, predvsem Miklavža in Božič. »Če ni bilo snega, smo dejali, ata, kdaj bo sneg? Miklavž ga bo prinesel, je vedno rekel, in enkrat ga je res. To so bila velika pričakovanja, čeprav v peharje, ki smo jih nastavljali, nismo dobili kaj veliko daril, kakšne sladkarije, arašide, igračke,« se pevec Jože Černe spominja otroških praznikov. In tudi časov, ko je bil star sedem let in je moral iti v šolo, in to bos, saj so vsi otroci v šolo hodili bosi. »Še pri petnajstih letih sem hodil bos na Vič v nižjo gimnazijo! Bil je to res pravi užitek,« se nasmeji.
Tovor v avtomobilu ali na njem Leto 2020 v avtomobilizmu ni prineslo kaj bistvenega. Skupni imenovalec tehničnih novosti so povezljivost avtomobila s telefonom in svetom, kar ni resna potreba. Podobno je s samodejnimi operacijami, ki jih kolikor toliko solidno že zmore avtomobil izvajati namesto voznika. Recimo tempomat v povezavi s samodejnim zaznavanjem in ohranjanjem razdalje do spredaj vozečega avtomobila. Ali je vse to zares potrebno, je seveda vprašanje.
Na Mrzlem vrhu je toplo Na kopast in razgleden Mrzli vrh (987 m), ki se po kmečki domačiji Lancman, ležeči pod vrhom, imenuje tudi Loncmanova Sivka, se podamo iz Žirov, najbolje z južne strani naselja, kjer zavijemo desno na stransko cesto, kjer kmalu opazimo oznake Mrzli vrh. Tik po pod vrh pelje sicer vijugava cesta, lahko pa se peš tudi peš podamo nanj. Če bomo dosledno zvesti markacijam ob cestah in pešpoteh, smo v dobri uri na vrhu.
Uporaben je tudi divji kostanj V nasprotju s splošnim prepričanjem o uporabnosti le ‘domačega’ jedilnega kostanja, je divji pravzaprav tisti, ki je precej bolj uporaben. Drevo, ki zraste tja do tridesetih metrov, obdrži pa se tudi več kot dvesto let, je k nam je prišlo iz južnega Balkana z diplomatsko pošto iz Turčije okoli leta 1576.
Sadimo zgodnje sorte kakijev Za celinsko podnebje se priporočajo zgodnejše sorte kakija, ki jih obiramo konec oktobra do začetka novembra. V tem terminu še ne pričakujemo prvih slan, ki predstavljajo nevarnost za plodove. Med zgodnje sorte kakijev uvrščamo sorte Tono Wase, Amankaki in Tipo. Če jih sadimo na pravo lego. se bomo zagotovo veselili pridelka.
Popularne trave v jesenskih zasaditvah Okrasne večletne trave so v zadnjem desetletju postale zelo priljubljene, saj ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Odporne so na bolezni in škodljivce ter zelo hitro rastejo. Številnim med njimi se listje v jesenskem času čudovito obarva, zato sozaželene v samostojnih in mešanih cvetličnih zasaditvah.
Jesensko zatiranje škodljivcev Jesen prihaja v deželo, vrtovi počasi izgubljajo svojo lepo zeleno pisano barvo, sadje dozoreva in listje odpada. To je poseben čas za ljudiin živali, žal pa tudi za škodljivce vseh vrst.
Priprave na kurilno sezono, menjava sistema Kurilna sezona se nezadržno bliža, včasih zjutraj ali zvečer že želimo pogreti stanovanjske prostore. Pa je to za vse enako preprosto? Ne, kadar to želimo storiti s centralnim ogrevanjem in smo vezani na daljinsko ogrevanje ali smo v stanovanjski hiši, kjer je star sistem ogrevanja na nafto, drva. Ta ni namenjen za kratke zagone, ker je preveč priprav in tudi porabe. Tisti s plinskim ogrevanjem ali toplotnimi črpalkami se preprosteje odločijo za občasno vključitev ogrevanja. Preden nastopi hujši mraz, si za krajši čas lahko pomagamo z dodatnimi ogrevali, kot so infrardeče plošče in druga električna ogrevala, s kamini ali štedilniki na trda goriva.
Zgodba o ljudeh na Vogarju To leto se je mnogo Slovencev odločilo spoznavati domovino doma in je zato tudi zanimanje za planinske domove in koče zelo naraslo. Tako so kočo na Vogarju spoznavali tudi novi obiskovalci iz vseh koncev Slovenije. Mnogi so bili celo prvič na Gorenjskem!
Pomagajte mu, da bo uspešen v šoli Vsi si želimo, da našim vnukom matematika, slovenščina… vsi naravoslovni in družboslovni predmeti ne bi povzročali težav, da ne bi imeli odpora do šole ali občutka, da so manj sposobni kot sošolci. Kako bi vnuku pomagali, da bo uspešen v šoli?
Petje ljudskih pesmi je zdravilno Pevka, raziskovalka in zbirateljica ljudskih in narodnih pesmi, slavistka, predavateljica retorike in komunikacijskih veščin ter pesnica Bogdana Herman je oseba s primorskimi koreninami in izjemno milim glasom. Rojena je bila leta 1948. Odkar pomni, jo spremlja glas babice, saj je bila njena prva vzornica in učiteljica na področju ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Ravno ona je ugotovila, kako lep glas ima vnukinja in sta veliko peli dvoglasno.
Bogastvo kulture in arhitekture Izrael, ki so ga za državo uradno razglasili maja leta 1948. leži na v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Meri okoli 20.770 kvadratnih kilometrov in ima blizu 8 milijonov prebivalcev. Vmes je precej razdrobljeno palestinsko ozemlje.
Bi radi bolje spali? Pogosto me vprašajo, kateri čaj ali prehransko dopolnilo pomaga do boljšega spanca. Namesto kaj »vzeti« bi bilo bolj modro razmišljati, kaj »odvzeti«, če želimo bolje spati.
Unikat-ne rokodelke Rokodelski krožek Društva upokojencev Fram deluje že petnajst let, natančneje od 24. novembra 2005. Ob začetku delovanja smo se članice in člani srečevali le občasno,odkar pa imamo stalne prostore v sejni sobi doma DTV Partizan, pa se dobivamo vsako sredo med 14. in 17. uro in to celo leto, razen takrat, ko si privoščimo nekaj dni skupnih počitnic ob morju ali kje drugje.
Na kmetiji moraš znati živeti »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno - če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti.
Most, ki ga ne bi smeli porušiti Poleg Posavja sta pilotna projekta, v katerih so testirali različne rešitve na področju dolgotrajne oskrbe, potekala tudi na Celjskem in Koroškem. Oba sta se že zaključila, medtem ko ga bodo v Posavju izvajali do konca leta. Predstavljamo zanimivo izkušnjo njihovega uporabnika.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Neformalni oskrbovalci potrebujejo pomoč Kar 80 odstotkov dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi nudijo neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se v vlogi oskrbovalca znajde tudi vsak deseti Slovenec.
O dolgočasju in starosti Kakšen je 'recept' za največje zadovoljstvo v starosti? Večino strokovnjakov podpira idejo, da so bolj dejavni posamezniki bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj zdravstvenih težav.
Zgovorne izkušnje iz tujine Evropski projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results) si prizadeva spodbuditi aktivno državljanstvo ter družbeno in medkulturno sodelovanje v sedmih mestih iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije, Romunije in Slovenije. Namen projekta je: bolje se spoznati, tesneje povezati, opozoriti na potrebe in pričakovanja posameznih skupin, prisluhniti potrebam vseh generacij in oblikovati predloge za izboljšave.
Smo ali nismo? O pomenu samooskrbe razmišljajo naši sogovorniki
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi V septembru je bil v javni razpravi predlog zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Njegove rešitve gradijo na dobrih izkušnjah evropskih držav in odgovarjajo slovenskim razmeram. Kaj so kvalitetne rešitve predloga in kaj bo treba dodelati? Poglejmo tri ključne.
Turistični bon bom porabila v naši občini
