Št. 11, november 2021

  • Objemov ne more nadomestiti

    nov. '21

    Verjetno se boste strinjali z mano, da se svet vse hitreje spreminja. Kaj vse se je spremenilo v zadnjih 30, kaj šele 50 letih in več. Če smo včasih le govorili o globalni vasi, jo zdaj živimo. V trenutku se lahko povežemo z ljudmi na drugem koncu sveta. Epidemija covida pa je digitalizacijo še pospešila. Če so se nam še nedolgo nazaj zdele napovedi, da bomo imeli težave, ker se nam bo lahko zgodilo, da bomo resnični svet zamenjali za virtualnega, se zdaj to že dogaja. Tehnologija se razvija hitreje, kot ji lahko sledimo.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zadnjih tridesetih letih V 30. letih samostojne države Slovenije je bilo nekaj zelo pomembnih mejnikov na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zelo pomembno področje v katerega so prej ali slej v vlogi vplačevalcev oziroma kasneje kot prejemnikov, vključeni skoraj vsi državljani oziroma tudi tujci, ki so vključeni v ta sistem. Ob treh reformnih zakonih ZPIZ/92 z uveljavitvijo 1.4.1992, ZPIZ-1 z uveljavitvijo 1.1.2000 in ZPIZ-2 z uveljavitvijo 1.1.2013 je bilo še več bolj ali manj bistvenih sprememb in dopolnitev treh reformnih zakonov. Največ sprememb in dopolnitev je bil deležen ZPIZ-2, ker je 23.10. 2021 začel veljati že ZPIZ-2K.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

VESTI IZ ZDUS

Ugodnejši status obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje Zakon o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2K), ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. oktobra, dopolnjuje definicijo pokojninske dobe brez dokupa, na podlagi katere se sedaj v to dobo šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1.1.2013, če se je oseba prostovoljno vključila pred 31.12.2012. Vendar to velja zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Savškovi so povezani med seboj in s Savo »Saj sem vedela, da bo Beni dobil zlato medaljo,« je rekla njegova 95-letna babica Marija Stanovnik, ki v živo ali pa ob televizijskih prenosih tekem zanj zvesto navija in to v navijaški majici. Kanuist Benjamin Savšek, ki nas vse navdušuje s svojimi športnimi rezultati, izhaja iz tesno povezane družine, v kateri uspehi enega osrečujejo vse.

Gibanje in tarok Majda Konvalinka iz Ljubljane je zaradi svojih številnih dobrih del leta 2011 postala slovenska Naj prostovoljka leta. Za dolgoletno človekoljubno delovanje je štiri leta kasneje, ko je imela že devetdeset let, prejela še državno odlikovanje Rdečega križa Slovenije. Pri tej človekoljubni organizaciji deluje že skoraj šestdeset let.

Prijazna vasica na obrobju Ljubljane Gručasto naselje v jugozahodnem delu Posavskega hribovja leži vrh slemena med dolinama Dolom in Slovnico ter je del četrtne skupnosti Sostro v Mestni občini Ljubljana. Območje Malega Lipoglava je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo ostanki gradišča Mrdiž z obrambnim nasipom, nedaleč stran pa je tudi bolj znano arheološko najdišče Magdalenska gora. Tako Mali kot Veliki Lipoglav sta ime dobila po lipah, ki stojijo ob cesti v dolino. Zakaj je eden mali in drugi veliki, obstaja več razlag: Veliki ima s 532 metri za tri metre višjo nadmorsko višino; Veliki naj bi nastal prej kot Mali; na Velikem Lipoglavu naj bi lipe, ki so jih nekoč posadili v obeh vaseh, hitreje rastle.

Stoletnica s Polzele Angeli Košmrlj, ki živi na svojem domu na Polzeli skupaj s sinovo družino, ne bi prisodili, da je pred kratkim praznovala stoletnico. Med drugim je ohranila izjemenspomin.

Iz žalosti se je rodila sijajna umetnica Slikati je začela šele pred nekaj leti, po moževi smrti. A slike Zvezdane Sabotić so tako čudovite, da včasih resnično ne veš, ali gledaš fotografijo ali sliko. Z njimi navdušuje tudi člane Dnevnega centra aktivnosti na Rudniku v Ljubljani, kjer (poleg drugih dejavnosti) obiskuje slikarski krožek.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Judo spodbuja spoštljivost  »Rad se pretepam tudi z dekleti,« se pošali judoist Milan Mugerle, prvi državni prvak v inkluzivnem judu, član Judo kluba Železničar iz Maribora. Milan ne vidi že skoraj 20 let, vendar ga to čisto nič ne ovira, ne pri judu ne drugje v življenju.

Rekreativne navihanke Gibanje je ena najbolj učinkovitih metod za upočasnitev staranja in je dejavnost, ki nam vedno vrača več energije, kot jo vanjo vlagamo. V Društvu upokojencev Rakek je priljubljena rekreacija ples.

Ljubezen do pisane besede, narave in domovine V Savinjski dolini, v Latkovi vasi pri Preboldu, točneje, v zaselku Groblja, živita zakonca Marija Ana (Mari) in Viljem (Vili) Petek, ki sta na pragu praznovanja 65-letnice skupnega življenja, njuna ljubezen pa se je začela že sedem let prej. Oba pa vseskozi druži ljubezen do kulture, pisane besede, knjig, narave in domovine.

Knjižnica v nekdanji šivalnici usnja Leta 2008 je šlo v stečaj podjetje Industrija usnja Vrhnika (IUV), nekoč največja svetovna usnjarna. Na prostoru nekdanje tovarne so svoje mesto našla nova podjetja, sodobno zasnovana stavba, v kateri je bila šivalnica, skladišča in komerciala, pa je dobila novo podobo in povsem nov namen. Stavbo je iz stečajne mase odkupila občina Vrhnika in v njej uredila Kulturni center, Knjižnico Ivana Cankarja in nekaj razredov osnovne šole, ki nosi pisateljevo ime.

Zajtrk je najpomembnejši obrok Pregovor pravi: "Zjutraj jej kot cesar, opoldne kot meščan, zvečer kot berač". V njem je veliko modrosti. Z zajtrkom moramo zagotoviti vsaj četrtino dnevnih potreb po hranilih in tretjino potreb po energiji. Če energije ne dobimo, telo preklopi na ''stanje preživetja'', zato nam je zmanjka za reševanje nalog, postanemo nezbrani in vse manj sposobni misliti.

Vitamin K2 in srčno-žilne bolezni Vitamina K1 in K2 imata pomembne funkcije v telesu. Vitamin K1 (filokinon) je pomemben dejavnik strjevanja krvi, K2 (menakinon) pa aktivira beljakovine, ki usmerjajo nalaganje kalcija na točno določena mesta v telesu.

Torbe in torbice Torbica zagotovo ni samo modni dodatek, čeprav pri njihovem oblikovanju čutimo vpliv modnih zapovedi. Vsekakor pa nam več pomenita njena praktičnost in vsestranska uporabnost.

Zaščita pri urinski inkontinenci Z urinsko inkontinenco kot posledico oslabljenega mehurja se srečujejo mnogi starejši od 40 let. Stanje, pri katerem izgubljamo nadzor nad odvajanjem urina, predstavlja zdravstveno, socialno, higiensko in psihološko težavo.

Miti in resnica o koronavirusu Ob širitvi vseh mogočih ‘resnic’ o virusu Covid-19 in o smrtonosni bolezni, ki je popolnoma spremenila naše življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izdala priporočila o postopkih, ki nas ščitijo pred okužbo. Mnogi imajo odporpred cepljenjem, ki se je izkazalo do sedaj kot edino učinkovito orožje proti koronavirusni bolezni. Zato jih velja nenehno opozarjati na preproste načine zaščite pred okužbo.

Depresija pri starejših hitreje spregledana Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, so strokovnjaki vnovič poudarili, da se je treba več pogovarjati o duševnem zdravju in ob težavah poiskati strokovno pomoč. Zlasti pogosta je depresija, za katero zboli dvakrat več žensk kot moških, ima jo šest odstotkov starejših ljudi od 60. let.

Ko pride čas za povezovanje … Utrujenost, težko dihanje, občutek, da ne morem zadihati s polnimi pljuči, notranji nemir in slabo počutje … Te simptome bi lahko pripisali marsikateri bolezni. Vendar, če nas pregleda zdravnik in nam zagotovi, da nam ne more pomagati, saj na našem telesu ne uspe diagnosticirati nobene bolezni, potem je prav, da se na silo ne prepričujemo, da smo sicer zdravi, da je z nami vse dobro, ampak smo le malo preveč občutljivi. Prav je, da vzamemo resno znake, da se v svoji koži ne počutimo dobro.

Priloge – ali kaj ponudimo h golažu H golažu navadno ponudimo polento ali testenine, k ribi riž, če že ne krompirja. A svet prilog je bogat, poglejmo, katere še lahko ponudimo tako za enostavna, kot nekoliko bolj posebna srečanja ob domači mizi.

Ko ima domišljija prosto pot Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pljuča potrebujejo svež zrak Po skoraj dveh letih življenja s koronavirusom opažajo, da imajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) bistveno manj poslabšanj svoje bolezni. Nošenje mask in higiena kašlja sta k temu zagotovo veliko pripomogla. Žal pa je opaziti tudi precej manj gibanja in posledično večjo telesno težo pri bolnikih.

Poskočni, zbrani in spretni Kot vedno so tudi današnje vaje namenjene vsem. Najstarejšim, malo mlajšim in tudi najmlajšim. Edino kar je pomembno je to, da preprijemate, stopate in prestopate ter poskakujete le po svojih zmožnostih in se imate ob gibanju prijetno. Prav pa je, da se ob vsem vsaj malo potrudite, saj le na tak način ohranjate in izboljšujete vaše sposobnosti.

Težave s prostato Simptomi spodnjih sečil zaradi benigno povečane prostate so posledica različnih vzrokov in dejavnikov. Kažejo se kot predvsem kot težave pri uriniranju, ki znatno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika.

Kruhinpotica.com v novi podobi

Demenca je posledica bolezni, ne staranja Mednarodna raziskava je pokazala, da veliko ljudi misli, da je demenca del običajnega staranja, okrog 35 odstotkov jih še vedno skriva, da imajo v družini bolnika s to boleznijo, kar polovica pa jih je prepričanih, da bodo v starejšem obdobju življenja imeli demenco.

Boli, peče, zbada, dreveni ... Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo pa govorimo o nevropatski bolečini.

Poskrbimo za krepitev imunskega sistema

Dokler živimo, živimo kakovostno V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin.

Obujanje dediščine VPodsredi vsako leto pripravijo prireditev Praznik kozjanskega jabolka in postavijo tudi razstavo jabolk, ki jih marsikdo ne pozna več. Letošnja letina sicer zaradi pozebe ni bila dobra.

Naj naprave krožijo Izdelava in uporaba električnih in elektronskih naprav se iz leta v leto povečuje, zato nastaja tudi vse več odpadne elektronike oziroma e-odpadkov. Z nenehnim kupovanjem novejših naprav skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov.

Zamorček Spomini mi velikokrat bežijo v otroštvo. Ja, pravijo, da je tako na stara leta in zares je tako. Veliko jih je – spominov - in lepi so. No, niso čisto vsi prijetni, ampak take poskušam pozabiti ali jih odriniti daleč tja v tisto »kamrico srca«, ki je skrita in zaprta in jo ne želim velikokrat odpirati. In tudi deliti z drugimi je ne želim ali pa z nekaterimi in to zelo poredko.

Šaljivost in domača glasba Pevec, harmonikar, skladatelj, humorist in vodja ansambla je v dobrih 35 letih delovanja pustil glasen in spoštovanja vreden pečat na prizorišču slovenske domače glasbe. Njegova skupina je v tem času posnela preko 250 lastnih skladb. Ansambel se ni udeleževal glasbenih festivalov, saj je njegov vodja, Miro Klinc, menil, da je glasbo težko pravično oceniti, a so kljub temu njihove skladbe zmagovale na lestvicah slovenskih radijskih in televizijskih postaj, še več je bilo takšnih, ki so se ljudem prikupile kar same od sebe.

Na otoku večne pomladi in čudovitega cvetja Ko se jesen premika proti zimi in prvi hladen veter, ki gre vse do kosti, tudi meni budi željo po toplejših dnevih. Tenerife je največji in najbolj poseljen otok izmed sedmih Kanarskih otokovin vse leto obiskovalce razvaja s čudovito blago klimo. Zanimiv otok je na severu pravi raj za ljubitelje tropskega cvetja.

Skrivnostna gospa iz Škofje Loke Na Mestnem trgu številka 9 v Škofji Loki so pri arheoloških raziskavah na področju nekdanjega komuna naleteli na gotske arhitekturne ostanke in številne drobne najdbe. Poleg preprostega ognjiščnega posodja, živalskih kosti in najrazličnejših predmetov vsakdanje rabe, so bile odkrite tudi večje količine loške slikane meščanske keramike.

Veli Badin, uho Istre Prepadni Kraški rob se steza v Istro od Trsta doli do Učke, najvišje točke polotoka. Okoli Movraške vale se zaviha rob v obliki velike črke J. Pri spodnjem, kljukastem delu črke leži na eni strani Movraška vala, na drugi strani pa se od Gračišča in Sočerge proti hrvaškemu Buzetu steza druga, prav tako plodna flišna dolina rečice Reke. Vmes je kraški greben, ki se ponekod nekoliko poleže in ima videz planote. Del te planote se na južnem robu imenuje Veli Badin.

Voziček za punčke Pomanjšana kopija vozička za dojenčke, v katerem otroci vozijo na sprehod svoje punčke in medvedke, ni zelo stara igrača, saj tudi voziček za dojenčke še ne obstaja tako dolgo.

Stebričasto sadno drevje za žive meje Si želite ozke in pokončne stebričaste češnje, jablane in hruške, ki jih lahko sadite v žive meje? Takšno sadje je idealno za atrije, terase, visoke grede, manjše vrtove in predvrt. V svetu stebričasto sadje poznajo že vrsto let. V Sloveniji jih še vedno ne poznamo dobro in premalo uporabljamo za različne vrtne rešitve, ki so omejene s prostorom.

Zelene strehe, zelena okolica Zazelenitveni načrti v urbanih okoljih vsestransko vzpostavljajo vez med človekom, bivalnim okoljem in naravo, s katero si želimo ostati v stiku tudi potem, ko se vrnemo z rekreacije ali sprehoda po gozdu. Enega tovrstnih podvigov so med prvimi v Sloveniji realizirali v podjetju Medis v Ljubljani. Pri tem jih je vodil natančno premišljeni koncept sonaravnega, ki vključuje tako skrb za ptice, čebele, ki so lahko daljše obdobje na paši, kot ljudi.

V Ljubljani tudi ni tako slabo

Pospravimo čevlje Predsoba je ogledalo stanovanja in križišče poti, tam se srečujemo, preoblačimo in preobuvamo. Zato naj bo svetla in prijetno urejena. Predvsem naj bo na tleh čim manj čevljev, ob katere se lahko spotaknemo ali so napoti pri odpiranju vrat. Kam torej pospraviti vso obutev?

KULTURA KRATKE

Čari nemških obmorskih mest Nemčija ima več kot dva tisoč kilometrov morske obale ob Severnem in Baltskem morju. Slednje se sicer bolj ogreje, a celo poleti redko doseže 20 stopinj Celzija. Toda dolge peščene plaže so v toplejših mesecih dobro obiskane. Obiskovalce pa vabijo še številna zgodovinska mesta, ki so bila nekoč pomembne trgovske postojanke na poteh med skrajnimi konci Evrope.

Prednosti in pasti asistenčnih sistemov Morda ste celo vi med tistimi nevedneži, ki se po dnevu skozi tunel vozijo brez vklopljenih zadnjih luči? Tega vam ne gre zameriti, ker je vsak avtomobil čudež za sebe in pravzaprav nikoli ne veš kako na kakšnem modelu stvari samodejno delujejo, če delujejo in če imate to tudi vgrajeno v avtomobilu.

Košek Hitro se bliža december in z njim decembrska praznovanja. Pričakajmo jih z najbolj 'prisrčnim' prtičem na mizi, polni daril. S posameznimi motivi srčkov pa lahko domiselno okrasimo darilne vrečke iz blaga, serviete, kuhinjske krpe in prijemalke, ipd., in pošljemo nam ljubim ljudem najbolj prisrčne božično-novoletne voščilnice.

Še vedno mladosten, ustvarjalen in nagajiv Le redko srečamo človeka, ki je tako zanimiv, ustvarjalen in poln nasprotij, kot je to Tomaž Domicelj. S kitaro in svojimi besedili je protestiral veliko prej, kot so se pojavili Pankrti ali raperji. Ko je izbiral avtomobile, je izbral dve skrajnosti, najprej wartburga, za 40. rojstni dan pa si je kupil unikatni športni avto Panther Kallista, s katerim še vedno zagrmi po Sloveniji. Verjel je, da bodo vinilne plošče obstale, ko so jim vsi napovedovali konec, in jih zbiral ter kupoval, tako da ima veliko zbirko, in res so spet aktualne. Njegova zbirka pivskih podstavkov je velikanska, na policah pa se mu je nabralo že 754 steklenic viskijev, v zadnjih letih je presedlal na doma pripravljene marmelade.

ZGODILO SE JE NOVEMBRA

Rožce in Štrence iz Železnikov V Društvu upokojencev za Selško dolino Železniki delujeta dve skupini, v katerih se družijo ljubiteljice ročnih del. To so Rožce in Štrence, ki pa ne klekljajo – čeprav ima klekljanje čipk v teh krajih dolgoletno tradicijo.

DD NOVEMBER

Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj Medtem ko številni Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družabnem omrežju Facebook pa skupnost uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem osvojili. Zato smo se pogovarjali z dr. Danom Podjedom, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami.

Protesti in »protesti«

O starejših naj odločajo starejši sami Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, o preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, o bivanjskih problemih starejših in o pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.

Izteka se čas za ureditev hrambe vrednostnih papirjev

Ravnati in živeti je mogoče tudi drugače Indijanec, ki seka drva na začetku poletja, ni nor, ampak se pripravlja na hudo zimo. Segrevanje Zemlje pa zdaj narekuje, da se na začetku zime začnemo pripravljati na hude vročine, ki jo bomo ljudje v mestih najbolj občutili.

PISMA BRALCEV 

NOVICE OD VSEPOVSOD

Nastajanje starosti prijazne univerze

Staromrzništvo je slabo za posameznika in za družbo Predpostavke, da imajo starejšikot družbena skupina določene lastnosti; pričakovanja, da se proces staranja odvija na določen način in prepričanja, da ima starost kot zadnje obdobje v življenju določene značilnosti - vse to je starizem.

Začenja se turoben november

Kako smo varčni Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako in kje varčujejo.

Pomoč domačim oskrbovalcem v sodobnih zakonih Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je slovenskem parlamentu pred obravnavo, bo skušal tudi v Sloveniji zagnati razvoj celovitega sistema za oskrbo vseh, ki so odvisni od pomoči pri vsakdanjih opravilih. Ti zakoni so po evropskih državah sprožili sistematično pomoč neformalnim družinskim oskrbovalcem, ki nosijo na svojih plečih tri četrtine oskrbe v državi.

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media