Št. 3, marec 2020

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Začasni izračun akontacije 40 odstotkov starostne pokojnine Državni zbor Republike Slovenije je 29. novembra 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19 - v nadaljevanju ZPIZ-2G), ki je začel veljati 1. januarja 2020. Spremembe, ki jih prinaša novela, posegajo tudi v pogoje prejemanja delov starostnih pokojnin, ki se izplačujejo uživalcem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Gmotni položaj upokojencev slabši kot v predhodnem letu Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo podajo prvih ocen gmotnega položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog temu je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki, objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralka je podedovala solastniški delež na hiši. Ena od dedinj ima delež 1/6, ostali dediči pa vsak po 1/12. Dogovarjali so se, da bodo hišo skupaj prodali, potem pa so izvedeli, da je solastnica, ki ima največji delež, hišo dala v najem svoji prijateljici. Ostalih solastnikov o tem ni obvestila, pravi, da gre za brezplačen najem in da bi bilo bolje, da se hiša proda čez nekaj let, ko bodo vsi že več kot 5 let lastniki hiše in da se bo takrat prijateljica tudi izselila iz hiše. Bralko zanima, kaj naj stori.

Pokojnine bodo višje za 3,2 odstotka Svet Zpiz je na seji sredi februarja razpravljal tudi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov, ki se bodo s februarsko pokojnino in s poračunom za januar redno uskladile za 3,2 odstotka. Na sistem usklajevanja, ki ga določa zakon ZPIZ-2 in je pomemben za ohranjanje vrednosti pokojnin, odločilno vplivata dva parametra, to je rast povprečne mesečne bruto plače in povprečna rast cen življenjskih potrebščin.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Na pogovor je prišel par, ki ima težave z ženino mamo. Živijo v isti hiši, problem pa je v tem, da osemdesetletna gospa ne spoštuje njihove zasebnosti. Kadar ji pade na misel, da kaj potrebuje, brez trkanja vstopa v njihovo stanovanje, če je zaklenjeno, zvoni v nedogled in kliče hčerko, čeprav ni nobene nuje. Vrt tudi na njihovem delu preureja po svoje. Zet je že popolnoma obupan, saj se ji ne da ničesar dopovedati. S taščo se je neštetokrat sprl in tudi sedaj bijeta vojno, hčerka in žena pa ne zmore več.

Vzajemni posmrtninski sklad ostaja vzdržen Nadzorni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije se je na zadnji seji seznanil finančnim in vsebinskim načrtom za tekoče leto in ukrepih za vzdržnost Vzajemnega posmrtninskega sklada. Prisotni so razpravljali tudi o investicijah hotela Delfin, vendar za zaprtimi vrati.

Grenak priokus zaradi sladkorja Z zaprtjem »cuker fabrike« v Ormožu je na cesti ostalo več kot 300 delavcev, za nekaj let je usahnila pridelava sladkorne pese, za vedno smo izgubili številne kmetije v severovzhodnem delu države. Da je bila prodaja tovarne tujcem in posledično njeno zaprtje usodna napaka, se danes strinjajo vsi.

Mogočen krog narave in življenja Dr. Darja Kocjan Ačko je Ljubljančanka, toda od otroštva dalje je ob očetu odkrivala kmečko življenje in moč zemlje. Danes je docentka na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Odmevni so njeni članki in strokovne knjige, saj se je že v času, ko so bila v rastlinski pridelavi v ospredju predvsem sintetična kemična sredstva, opozarjala na pomen ekološke pridelave hrane.

Sokličev ilirski poglavar Duhovnik Jakob Soklič je od leta 1933 deloval v Slovenj Gradcu. Zavzeto je zbiral arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske predmete in novce, bogata pa je tudi njegova zbirka likovne umetnosti. Več artefaktov je pridobil iz jugovzhodne Azije in Afrike. Sokličev muzej, organiziran kot zakladna soba, je bil za javnost odprt leta 1937. Novo domovanje je njegova zbirka leta 2013 našla v muzejskih prostorih v Slovenj Gradcu.

Haložani so ga vzeli za svojega »‛Poštar, oglasi se v hiši!’ je pisalo na listku zataknjenem na leseni ograji. Stopim v hišo in pri peči sedi stara ženica pa pravi: ‛Zobe mi peli’! Debelo pogledam, ne razumem nič in vprašam: ‛Reza, ke praviš?’ ‛Pa zobe mi peli v Makole k dohtaru, ka ne vidiš, da so se mi zlomali. Nič ne morem jejsti,’ mi že malo nejevoljna naroča. Seveda sem vzel protezo in jo »peljal« k zobozdravniku v Makole in naslednji dan sem ji prinesel ‘zrihtane’ zobe nazaj.«

Odkriva skrivnosti Šembij Jožico Samsa sem spoznala, ko se je več let zaporedoma prijavila k arheološkemu krožku na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ilirski Bistrici. Krožek ni bil nikoli izveden, greva pa skupaj na kakšno razstavo, predavanje ali arheološki ogled.

Prisega na med, čebulo in brzdanje jeze Malo je mož, ki bi pri 97 letih (dopolnil jih je januarja) počeli vse to, kar zmore Franc Udrih iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je sicer tudi čebelar, lovec, vinogradnik, gobar in velik ljubitelj planin.

Karmela Kosovel – pianistka in svetovljanka Življenje Karmele Kosovel, starejše sestre pesnika Srečka Kosovela, je bilo zaznamovano z umetnostjo.Bila je pianistka, poročena s slikarjem, družila se je s priznanimi umetniki in intelektualci.

IZBRSKANO IZ SPOMINA MAREC

Industrijska občina s proletarskim srcem Razpotegnjeno sklenjeno mestno naselje v Zasavju se širi po dolini potoka Bobna od soteske pod Čečami do Save in na bližnja pobočja. To območje je bilo poseljeno že pred prihodom Rimljanov, katerih sledovi izvirajo iz 1. in 4. stoletja. V srednjem veku so začeli nastajati kmečki zaselki, med katerimi je bil največji, imenovan Hrastnik, na vzpetini nad sotočjem Bobna in Brnice ter prvič pisno omenjen sredi 13. stoletja. Nastanek današnjega naselja je najtesneje povezan s pojavom premogovništva, ko so v začetku 19. stoletja začeli kopati rjavi premog; najprej leta 1822 v Žuganju, Hrastniku in Dolu, leta 1853 pa še v Ojstrem. Pravi gospodarski razmah je kraj doživel po letu 1849, ko je po dolini reke Save stekla južna železnica s postajo v Hrastniku, ki jo prikazuje starejša razglednica.

Kako je Marija praznovala prvih 100 let Marija Frlan, za vse na Rakeku, kjer živi v svoji hiši, znana kot Frlanova mama, je v življenju doživela hude preizkušnje, a tudi mnogo lepega. Zato je svojo stoletnico praznovala veselo – in večkrat.

Najlepše diši kruh iz krušne peči V obmejni dvojezični vasi Žitkovci pri Lendavi živi Marija Vegi, ki je svoje življenje posvetila delu na kmetiji. Že kot mlado dekle jo je mama naučila peči domači kruh v krušni peči, zato se je pred leti tudi Marija odločila za nov izziv.

Prestari za (dobro) zdravljenje? Osemdesetletnemu gospodu s kronično obstruktivno pljučnico je osebna zdravnica napisala napotnico za rehabilitacijo v kliniki za pljučne bolezni na Golniku. Tja ga je pripeljal rešilec. Po šestih urah čakanja mu je zdravnik dejal, da imajo premalo postelj in osebja ter da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom. Prevoz nazaj si je moral zagotoviti sam …

Zdrave ledvice, zdravo srce  Število ljudi s kronično ledvično boleznijo stalno narašča, opozarjajo zdravniki. Ogroženi so predvsem sladkorni bolniki, bolniki s previsokim krvnim tlakom, boleznijo srca ali ožilja, sečnimi kamni, moški s povečano prostato, ljudje, katerih svojci imajo kronično ledvično bolezen, starejši od 50 let, kadilci in ljudje s preveliko telesno težo.

Po zdravila le v lekarno V lekarnah je zagotovljena varnost, kakovost in sledljivost zdravil, zato farmacevti odsvetujejo njihov nakup zunaj uradne dobavne verige. Zlasti pri nakupih preko spleta je treba biti zelo previden.

Probiotiki po principu »naredi sam« Skoraj ni medija, ki ne piše o pomenu probiotikov, urejene črevesne flore (po novem imenovane mikrobite) ter povezave stanja v našem črevesju s številnimi težavami. Kakorkoli obrnete, je dobro prenoviti “travnik” v želodcu. Vprašanje je le, kako se tega lotiti in kako naj prenovo izpeljemo s čim manjšimi stroški.

Več plenic in drugih medicinskih pripomočkov

Glivična okužba nohtov bolj ogroža sladkorne bolnike

Pomoč pri intimni negi Izločanje urina in odvajanje blata je ena izmed osnovnih fizioloških potreb, s katerim izločimo odpadne produkte in škodljive snovi iz telesa. Na oba procesa vplivajo prehrana, zaužita tekočina, gibanje, delovanje organov, nekatere bolezni, nekatera zdravila, psihološki dejavniki in čustvena stanja.

 S hrano nad spomladansko utrujenost Tako kot se ob začetku zime oziramo naokrog, kdo vse se je že nalezel gripe in prehlada, se po pustu preštevajo tisti, katerih moto vsakokratnega jutra in dne je: »Ne da se mi …« Toda ali je nujno, da spomladi izgubimo energijo in nič več ne zmoremo. In, ali lahko sami kaj naredimo, da bomo imeli kar največ energije? Seveda!

Športnikom in pravim rekreativcem … … redkokdaj namenim kakšen piškot, oblit z najboljšo marmelado v obliki zahtevne vaje. Danes vam ga poklanjam v petih vajah, ki jih na koncu samo še povežete in naredite tudi v obratni smeri. Ko vam gre že dobro, pa še pospešujte hitrost izvedbe.

 Obrok, ki ga kar popijemo Smuti (nekaterimu pravijo tudizmešanček) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Resda tudi nekateri sokovniki prepuščajo več gošče in od nekaterih gre le malo odpadkov, večinoma pa so takšni, da si bomo v kozarec nalili bistri sok ter vlaknin zgolj za vzorec. Nasprotno, krepak mešalnik (blender) razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih na res majhne delčke, ki jih popijemo, hranilne snovi so tako hitreje dostopne našim celicam.

Gibanje preprečuje krčne žile Kronično obolenje ven ali krčne žile na nogah so pogosta težava, ki lahko brez ukrepanja vodi tudi do resnih zapletov.

ABC nege obraza v zrelih letih Kože v zrelih letih ne negujemo povsem enako, kot smo jo v prejšnjih desetletjih. Potrebe kože se z leti namreč spreminjajo, kot se spreminjajo njene lastnosti.

Napol prazen ali napol poln kozarec? Vsi poznamo ta rek. Sem optimist in lahko pogledam na situacije okrog mene s pozitivne strani – vidim priložnosti, izzive, zgodbe s srečnim koncem … in je zame kozarec pol poln? Ali pa sem pesimist, vedno v dvomih, poln strahov in slabih pričakovanj, z veliko negativnimi predvidevanji in zagrenjenosti in zato vidim kozarec na pol prazen. Kako to, da se nekateri lahko pohvalimo z optimistično držo, medtem ko so drugi zapriseženi pesimisti?

Pomladne bluze Bluza je gotovo stalnica v garderobni omari vsake ženske in predstavlja nepogrešljivo oblačilo, saj jo lahko nosimo čez vse leto h krilom, hlačam in tudi pod obleke brez rokavov. Glede na kroj, tkanino in poudarke jih ločimo po namembnosti: srajčne, športne, mornarske, večerne …

Kako se ubraniti koronavirusa?

Kompresijske nogavice

KULTURA KRATKE

Pohodniški kotiček

S citrami okrog sveta Svoja zgodnja otroška leta je Cita Galič preživela v kraju Marija Reka, s starši in z mlajšo sestro pa je od svojega četrtega leta in tja do poroke živela v Trbovljah, kjer je obiskovala osnovno ter nižjo glasbeno šolo za citre in klavir. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. In tako se je že v svojih rosnih letih glasbi zapisala za vedno.

Uredimo in pospravimo domačo knjižnico Pravijo, da tiskane knjige nimajo več prave prihodnosti in bomo v prihodnje brali zgolj digitalno. A obiski knjižnih sejmov doma in po svetu tega še ne kažejo in večina se s tem gotovo ne strinja. Doma imamo najbrž kar veliko knjig, ki smo jih postopoma kupovali, odvisno od tega, kako strastni bralci smo, nekaj smo jih tudi podedovali. Pred desetletji so se knjige kupovale tudi na zalogo. Bolj kot zdaj so bile priljubljene knjižne zbirke, ki so žal mnogokrat le polnile police in dajale vtis kultiviranosti. Knjigam je bilo dejansko prilagojeno tudi pohištvo v dnevni sobi. Delno odprte omare čez vso steno do stropa so bile nekaj običajnega, knjige so bile na vidnem mestu. Pohištvo je zavzelo velik del dnevne sobe, ki je bila zaradi takih omar videti natrpana in manjša.

Vremenski napovednik Krim Krim (1108 m) je najvišja gora v okolici Ljubljane. Na njeni južni strani ji ta plečata gora visoko in mogočno dviguje obzorje. Za razliko od severne alpske vedute, ki je siva in nazobčana, sta Krim in njegova hribovita spremljava lepo zaobljena in kopasta. Mogočnost je izrazitejša zaradi globine nizkega in pogosto megličastega Barja. Mogočen se kaže zaradi torej zaradi našega globinskega pogleda preko Barja, a daje tudi vtis, da se nebo, kadar se pripravlja na slabše vreme, prav nad njim najprej odene v oblake. Krim je od pamtiveka ljubljanski vremenski prerok. Krim že od davnaj velja za ljubljanskega vremenskega napovednika. Kadar se vreme obrača na slabše, se nebo prav nad njim najprej odene v oblake. V lepem vremenu pa je Krim seveda eden najlepših razglednikov po osrednji Sloveniji.

Vsako jutro je nov dan

Iz koška ročnih del marec

Igralka vlog pomembnih žensk Ne le zaradi mednarodnega dneva žensk, ampak zato ker imamo tudi pri nas igralke, ki so zaznamovale slovensko gledališko, filmsko in televizijsko sceno s tako imenovanimi močnimi ženskami vlogami, ki zahtevajo veliko iskanja, študija, posluha, smo se odločili, da predstavimo Bernardo Oman, njena razmišljanja o takih vlogah in o gibanju #Me Too, ustvarjalnosti in povezovanju žensk v gledališkem in filmskem svetu, ki pri nas še ni zaživelo.

Pozor, medvedje v mestu! Švicarska prestolnica je – z eno besedo – ljubka. Je namreč ravno prav velika, da se niti podeželanka iz Slovenije v njej ne more izgubiti. Je dovolj mirna, da tu ne boste iskali pobega »od ponorelega sveta«, in nadvse očarljiva, za kar skrbijo srednjeveške silhuete mesta. Za nameček so v Bernu, ki je zraslo na rečnem polotoku slikovite reke Aare, vse znamenitosti tako blizu drug druge, da vam še na tramvaj ni treba skočiti.

Kako izboljšati odnos? Ko se vam je rodil vnuk, ste bili polni načrtov, kako mu boste najboljši stari starši, kaj vse mu boste pomagali odkriti, kaj boste skupaj počeli. Potem pa se - kdo bi vedel, zakaj - odnos ne razvija, kot si želite.

Oldtajmerji med Ljubljano in Stuttgartom Po svetu kar tekmujejo, kako bi sodobnosti dodali pridih starih časov. Tako so v trendu retro način oblačenja, retro opremljanje bivalnih prostorov, retro lokali ipd. Sem seveda sodi velik del zbirateljstva in nenazadnje tudi oldtimerji, starodobna vozila, ki jih je v Sloveniji po nekaterih ocenah že skoraj 10.000. Velika večina jih je v privatni lasti. Nekateri zbiratelji razpolagajo z omembe vrednimi zbirkami, pravega načina ustrezne muzejske predstavitve pa zanje – razen pogojno zbirke v Tehničnem muzeju v Bistri – praktično nimamo.

Sobne lončnice na terasah in balkonih Največ sobnih lončnic se proda v marcu. Malo zaradi praznikov, ki jih je v tem mesecu kar nekaj. Malo pa zato, ker si že želimo priklicati pomlad. Pri izbiranju pomislite na to, da lahko nekatere med njimi selimo iz notranjih prostorov na prosto. Seveda šele takrat, ko ne bo več nevarnosti pozebe. Uporabne so za kombiniranje z balkonskim cvetjem, za zasaditve v visečih košarah ali pa rastejo samostojno v zanimivim okrasnem loncu.

Zmagovalne sorte krompirja za vrtičkarje V lanskem letu smo testirali več sort krompirja. Ugotovili smo, da je zelo dobro saditi zgodnje sorte, ki imajo manj težav z boleznimi, zelo uporabne so tudi sorte, ki so odporne na krompirjevo plesen. Ne pozabite še na krompir, ki se dobro skladišči in počaka do novega pridelka. Teh sedem sort bo zagotovo dobro uspevalo tudi v vašem vrtu.

 Z elektriko podprto kolo Bicikel z električnim motorjem, kot pomožno silo, pogosteje videvamo na panoramskih cestah že vsaj štiri leta. Spomin takoj potegne na tiste čase v petdesetih letih, ko so bolj premožni, ali pa iznajdljivi, v okvir delavskega bicikla vtaknili bencinski motorček, da ni bilo treba do nezavesti pritiskati na pedale. Zgodovina se torej ponavlja. Le da so današnji bicikli veliko bolj vznemirljivi.

Fotografija pred fotoaparatom Ste vedeli, da je fotografija obstajala pred izumom fotoaparata? Fotoaparat se je v skoraj 200 letih iz navadne škatle z zamegljenimi fotografskimi odtisi prelevil v visoko tehnološke mini računalnike, ki jih danes najdemo celo v svojih prenosnih telefonih.

 Daljši vozniški staž ni garancija za dobro vožnjo Skoraj 300 voznikov se je lani v desetih slovenskih krajih preizkusilo v vožnji na simulatorju varne vožnje DRAJV. Na testiranju, ki so ga pripravili v zavarovalnici Triglav, se je pokazalo, da tako tisti z daljšim vozniškim stažem, kot mladi vozniki, pri vožnji sicer prepoznajo nevarno situacijo v prometu, vendar pa se nanjo ne odzovejo ustrezno oziroma se zaradi prevelike hitrosti ne uspejo izogniti trku.

Za praznike v Dalmacijo

Vabljeni v našo veselo družbo v Zadar Od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020 bo potekalo že 16. srečanje Vzajemnosti

Rokodelci se predstavijo – DU Brestanica Rokodelska sekcija pri Društvu upokojencev Brestanica pod imenom »Pridne roke Rajhenburga« deluje že dobrih petnajst let. Vodi jo Irena Kožuh, mentorice Jožica Stropnik, Anica Kenig, Anica Radej in Manja Seher pa pomagajo pri vodenju delavnic.

DRUŽABNI DOGODKI

Ženske so pogosto spregledane Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. O njihovem položaju smo se pogovarjali z zgodovinarko dr. Marto Verginella, redno profesorico z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk.

Zdravstvena nega in socialna oskrba sta povezani Značilnost polpretekle dolgotrajne oskrbe so ločene storitve zdravstvene nege, socialne oskrbe in drugih strok. V oskrbovalni ustanovi se zvrsti ob postelji oskrbovanca dan za dnem vrsta izvajalcev: negovalka, čistilka, medicinska sestra, fizioterapevtka, delovna terapevtka, socialna delavka ... To je industrijski princip tekočega traku v proizvodnji 19. in 20. stoletja, ki je prešel v institucionalizirano delo z ljudmi. Za ta tip oskrbe že danes ni dovolj kadra. Za posameznika in za državo je predraga. Človek informacijskega časa noče biti objekt serijske obravnave. Na prehodu v 21. stoletje jo je zamenjala integrirana dolgotrajna oskrba, ki vse vire in vse vidike oskrbe povezuje v celoto, vsakega človeka pa jemlje osebno, z njegovimi potrebami, zmožnostmi in z njegovo osebno zgodovino. Dobre izkušnje po Evropi kažejo, da ta novi princip omogoča humano, finančno in kadrovsko vzdržno oskrbo v času rastočih potreb ob staranju prebivalstva.

Dileme varstvenega dodatka Varstveni dodatek, ki trenutno znaša 189 evrov na mesec, ljudem v kronični finančni stiski omogoča nekaj več kot le golo preživetje. Denar lahko porabijo za vzdrževanje stanovanja ali nakup trajnih dobrin, denimo gospodinjskih strojev. Skratka za kritje stroškov, ki so nujni, a si jih ne tako malo starostnikov težko privošči.

NOVICE OD VSEPOVSOD 

Od risbe do slike

SVET IN MI

PISMA BRALCEV

Dvoličnost poslancev

Smo res vsi enaki?

Ali vidimo vso revščino?